Univerzitetni študijski program prve stopnje Ekologija z naravovarstvom /EKNA/
Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc
Temeljni cilji programa
Temeljni cilj študijskega programa na prvi stopnji je izobraziti širši profil strokovnjakov, ki bodo sposobni razumeti žive in nežive segmente narave in prepoznati in razumeti vzorce in procese, posebej še ekološke zakonitosti in procese. Razumeti in prepoznati morajo naravovarstvene probleme in biti sposobni sodelovati v njihovem reševanju.
Program omogoča zapolniti vrzel, ki jo občutimo v Sloveniji glede ekološko široko izobraženih diplomantov z nujno potrebnim biološkim predznanjem, usmerjenim v makro svet (živalstvo, rastlinstvo, habitati, krajina). Bistvo programa je usposobitev študentov za kompetentno sodelovanje pri reševanju ekoloških in naravovarstvenih problemov. Zaradi temeljitega poznavanja žive narave in ekoloških zakonitosti in procesov bodo diplomanti sposobni sodelovati pri načrtih upravljanja z okoljem ter kompetentno zagovarjati naravovarstvo po vsebinski, formalni in delno tehnični plati pri reševanju različnih prostorskih problemov od lokalne do državne ravni in širše. Vsaka učna enota ima določene cilje, ki jih študent pri predmetu pridobi. Doseganje ciljev se preverja s pisnimi in ustnimi izpiti, preizkusom praktičnih znanj, zagovori seminarskih nalog, predstavitvami samostojnega dela (problemsko učenje), pri laboratorijskem delu pa z zagovori dnevnikov vaj, sproti pa se preverja tudi ustreznost izvedbe laboratorijskega dela.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom
- Diplomanti pridobijo sposobnost analize, sinteze in predvidevanja, rešitve ter posledice na različnih ravneh naravoslovja od molekularne biologije do krajinske ekologije
- Diplomanti obvladajo raziskovalne metode, postopke in procese v ekologiji in naravovarstvu ter so sposobni razvijati različne samokritične presoje na tem področju. Poznavanje vseh sestavin »klasične biologije« (flora, favna, gea), predvsem z vidika biodiverzitete
- Diplomanti so sposobni uporabe znanja iz osnov naravoslovnih ved in znanosti, predvsem temeljev biologije in ekologije z naravovarstvom na različnih ravneh.
- Diplomanti so avtonomni v strokovnem delu na področju ekologije in naravovarstva.
- Diplomanti obvladajo komunikacijske sposobnost in spretnosti nasploh ter so sposobni vključevati se v teamsko delo tako v domačem kot mednarodnem poslovnem in znanstvenem okolju.
- Diplomanti se zavedajo omejitev, ki jih postavlja profesionalna etika na tem področju naravoslovja.
Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom
- Diplomantom je blizu poznavanje vseh temeljnih teoretičnih in aplikativnih vidikov ekologije in varstvene biologije kot znanstvenih discipline
- Diplomanti obvladajo poznavanje naravne, družbene in pravne osnove naravovarstva v svetu, Evropi in Sloveniji
- Diplomanti obvladajo tudi poznavanje biološkega, pravnega, prostorskega in informacijskega ozadje načrtovanja, upravljanja in varovanja narave
- Diplomanti absolvirajo in obvladajo osnove vseh treh vidikov ekologije in naravovarstva: strokovnega (biodiverziteta na nivoju genov, populacij, vrst, ekosistemov in krajine), družbenega (poznavanje pravnih aktov Slovenije in EU) ter praktično-tehničnega (geografski informacijski sistemi)
- Reševanje bioloških in ekoloških problemov na »makro-nivoju«, tako bazičnih (raziskovanje, šolstvo, nekatere panoge biotehnologije) kot aplikativnih (projektno delo v naravovarstvu, upravi, gospodarstvu)
- Razumevanje in izvajanje naravovarstvenih zakonskih in podzakonskih predpisov in direktiv EU, kakor tudi mednarodnih konvencij s področja narave
- Sodelovanje in vključevanje v pripravo in izvajanje mednarodnih sporazumov s področja varstva narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti
- Razumevanje umeščenosti naravovarstvenih vsebin v sektorskih politikah
