Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc

a. Temeljni cilji programa

Biologija je temeljna znanstvena disciplina ter osnova za večino biotehniških in biotehnoloških ved, ekoloških, naravovarstvenih in okoljskih ved ter medicino ali skupno področje z drugimi naravoslovnimi vedami. Vsaj v segmentu obravnave človeka kot družbenega bitja je osnova ali povezava z družboslovnimi vedami. S svojimi spoznanji in ponujenimi rešitvami (npr. genetika, biotehnologija, ekologija) mnogokrat bistveno presega okvire lastne stroke in sproža debate in odzive ne le na lastnem področju, temveč v družbi kot celoti. Predvidevamo lahko, da bo njen vpliv naraščal na mnogih področjih življenja, ki bodo odločilno zaznamovala 21. stoletje.
Poučevanje v današnjem času se je zelo odlepilo od tradicionalnih vzorcev. V ospredju so aktivne metode dela, v katerih učenci bodisi v interakciji drug z drugim, učitelji ali viri informacij iz okolja konstruirajo lastno znanje. Učitelji zato niso le posredovalci znanj temveč predvsem ustvarjalci priložnosti in vodniki učencem k zastavljenim ciljem. Pri tem lahko z metodami dela, zgledom in široko temeljno izobrazbo pomembno vplivajo na odnos mladih do naravoslovja, tehnike in matematike. Z razvijanjem in povezovanjem bioloških in drugih kompetenc v času primarnega in sekundarnega izobraževanja vplivajo tudi na strokovno usposobljenost, ustvarjalnost in kritičnost kadrov, tako v negospodarskih kot v gospodarskih dejavnostih. Tudi pedagoško-didaktične metode dela ter izobraževalne tehnologije (IKT) se spreminjajo iz dneva v dan, kar od učitelja zahteva sposobnost reflektiranega prenosa metod dela in tehnologij v lastno prakso.
Temeljni cilj programa je zato izobraziti magistra profesor/magistrico profesorico biologije, ki bo deloval s pozicij kritičnega praktika, da bo lahko strokovno in suvereno (tako s stališča bioloških, kot pedagoško – didaktičnih ved) izvedel priprave na pouk, pouk (v razredu ali izven njega) ter ovrednotil lastno delo na vseh primarnih in sekundarnih, pod posebnimi posebnimi pogoji, pa še na višjih strokovnih šolah. Poleg temeljnega poslanstva, ki je poučevanje, mora obvladati znanja in spretnosti, ki mu omogočajo opravljanje drugih del in nalog ter dejavnosti, ki se pričakujejo od učiteljev v osnovni in srednji šoli. Psihološko-pedagoška znanja mu morajo omogočati osnovna svetovanje učencem in staršem na področju učinkovitega učenja. Hkrati pa lahko magistrantova širina znanj in fleksibilnost omogoča delovanje in zaposlitev tudi izven sfere izobraževanja v javni upravi, dejavnostih v založništvu, izobraževalnih centrih, novinarstvu, gospodarstvu in drugod, kjer so potrebne kompetence:

  • analitičnega mišljenja, logičnega sklepanja in utemeljevanja,
  • spremljanja, povzemanja in sporočanja informacij s področja biologije in bioloških ved,
  • sodelovanja z naravoslovci in drugimi strokovnjaki pri organizaciji različnih dejavnosti,
  • premišljenega, demokratičnega delovanja in nudenje strokovne opore ljudem,
  • obvladovanje IKT, kot multimedijskga in informacijskega orodja.

Diplomant po zaključeni 2. stopnji ima kompetence za samostojno poučevanje v razredu.

b. Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Kompetence so opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajoč okoliščinam (Uradni list EU št. 394/10, 2006). Po Merilih za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev pa kot povezava in uporaba pridobljenih znanj v kompleksnih, nepredvidljivih in raznovrstnih okoliščinah, pri čemer se morajo tesno prepletati tri sestavine: znanje in razumevanje, poklicne sposobnosti ter stališča in vrednote. Na osnovi teh smernic bo v našem programu poudarek predvsem na naslednjih splošnih kompetencah:

  • znanja in spretnosti za analizo in sintezo strokovnih in didaktičnih znanj ter predvidevanja rešitve strokovnih in didaktičnih problemov;
  • znanja in spretnosti za interdisciplinarno povezovanje vsebin;
  • uporabo znanja v praksi za reševanje različnih problemov;
  • ustvarjalno mišljenje in spodbujanje le tega pri učencih/dijakih/študentih;
  • kreativno in avtonomno delovanje;
  • poznavanje in razumevanje različnosti in multikulturnosti ter upoštevanje nediskriminatornosti pri delu;
  • raziskovalni pristop tako v stroki, kot tudi v vzgoji in izobraževanju;
  • znanja in spretnosti za uporabo IKT pri pouku in drugem strokovnem delu in razvijanje informacijske pismenosti pri učencih ;
  • vodenje strokovnega dialoga, mednarodnega sodelovanja ter oblikovanja vodenja projektov;
  • refleksija in vrednotenje rezultatov svojega dela;
  • uporabljati predhodno pridobljena teoretična znanj na praktičnih primerih.

c. Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

  • razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter temeljnega didaktičnega znanja;
  • uporaba raziskovalnega pristopa in usmerjenosti v reševanje problemov ter odgovornega usmerjanja lastnega profesionalnega razvoja v procesu vseživljenjskega učenja;
  • poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznikov oz. skupin;
  • dobro poznavanje svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šol.
  • zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev na področju izobraževanja v biologiji in biologiji sorodnih predmetnih področjih;
  • poznavanje in uporaba bioloških konceptov, postopkov in teorij ter uporaba biološkega znanja v različnih kontekstih izobraževanja;
  • poznavanje in povezovanje bioloških konceptov, postopkov in teorij ter uporaba biološkega znanja v družbeno-naravoslovnih kontekstih, kot sta okoljsko izobraževanje in zdravstvena vzgoja;
  • poznavanje in uporaba uveljavljenega biološkega izrazoslovja;
  • profesionalno obvlada učne načrte, vsebine in koncepte višješolskih, srednješolskih, poklicnih in osnovnošolskih predmetov z biološkimi vsebinami za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kakovostnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost);
  • suvereno obvlada specifične organizacijske oblike pouka bioloških predmetov: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah, medpredmetno načrtovanje in izvajanje pouka ter raziskovalno delo;
  • poseduje poglobljeno znanje in spretnosti s področja bioloških laboratorijskih in eksperimentalnih tehnik;
  • znanja za didaktično transformacijo strokovnega teksta s področja bioloških disciplin v jezik razumljiv učencem.
  • poznavanje predpisov in šolske zakonodaje povezane z laboratorijskim delom in delom z živimi organizmi.
  • znanja in spretnosti za razreševanje bioloških in drugih problemov povezanih s stroko in poučevanjem biologije z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
  • obvlada varno ravnanje z aparaturami in delo v biološkem laboratoriju ter etično in varno delo z živimi organizmi in biološkimi materiali.
  • vzdrževanje in varovanje bioloških in didaktičnih zbirk.
  • obvladovanje tehnologij potrebnih za poučevanje biologije.
  • ovrednotenje rezultatov lastnega dela na področju biološkega izobraževanja po načelih akcijskega raziskovanja.
  • znanja in spretnosti za izdelavti o učila namenjena ponazoritvi pouka biologije.
  • organiziranje in vodenje izobraževanj.
Accessibility