Matematika – podiplomski program 3. stopnje: Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti 2012-2013

Bolonjski podiplomski program Matematika 3. stopnje

Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti 2012-2013

Pojasnila k predmetniku:

V prvem semestru študentje poslušajo predavanja iz enega obveznega predmeta v obsegu 60 ur (10 ECTS), namen katerega je izenačitev nivoja posameznih kandidatov in hkrati izbira njihove osnovne usmeritve (teoretične raziskave, uporabne raziskave, računalniška matematika). Drug tak predmet sledi v 2. semestru. Z izbiro še enega večjega (10 ECTS) ali dveh manjših (5 ECTS) predmetov kandidati v 1. letniku pridobijo dodatnih 10 ECTS. Pri tem dopolnjujejo poznavanje svojega osnovnega raziskovalnega področja in si razvijajo potrebna komplementarna znanja. Izbirni predmeti so večinoma zasnovani tako, da predstavljajo nadgradnjo prejšnjih predmetov (vertikalna povezanost), hkrati pa se med seboj horizontalno dopolnjujejo v smislu obvladovanja želenih specifičnih matematičnih znanj. Dva manjša izbirna predmeta lahko študenti vedno nadomestijo z izbiro enega od ponujenih večjih predmetov in obratno.

Bistvena razlika med večjimi in manjšimi predmeti (s podobnimi imeni) je v stopnji znanja, ki si jo vsak kandidat želi pridobiti na izbranem specifičnem matematičnem področju (npr.: algebra, diskretne strukture, topološki prostori, statistika). Nekdo, ki ima za cilj doktorirati na področju finančne matematike, bo tako izbral 2 ali celo 3 velike predmete, povezane z uporabno matematiko, in le par manjših abstraktnih predmetov, ki mu bodo dali potreben vpogled v teoretično ozadnje problematike, s katero se bo primarno ukvarjal. V temeljne matematične raziskave usmerjen kandidat pa se bo, nasprotno, v prvi vrsti odločil za 2 do 3 velike teoretične predmete (Algebra, Funkcionalna analiza, Topologija), nato pa si bo s par manjšimi predmeti aplikativne narave ustvaril predstavo o uporabnosti njegovih znanstvenih rezultatov v praksi.

V prvem in tretjem semestru študija opravi vsak kanidat tudi predavanje na seminarju. Teoretična podlaga omenjenih seminarjev so znanja, ki si jih je študent pridobil pri izbirnih predmetih ter se horizontalno in vertikalno povezujejo z bodočo temo doktorske disertacije.

V drugem letniku vsak študent izbere še en večji ali dva manjša izbirna predmeta s področja svojega bodočega doktorata. Slednji so lahko povezani z individualnim raziskovalnim delom, ki ga študent delno opravi že v zimskem, nato pa nadaljuje v poletnem semestru drugega letnika, ali pa obsegajo znanja, komplementarna k področju osnovnega raziskovalnega dela kandidatov.

V prvem semestru 3. letnika študentje izvajajo predvsem individualno raziskovalno delo, ki se navezuje na teoretična znanja, pridobljena pri predmetih 1. in 2. letnika oziroma je nadaljevanje individualnega raziskovalnega dela iz 2. letnika (vertikalna povezanost). Hkrati se raziskovalno delo vse bolj oži, poglablja in neposredno navezuje na temo doktorske disertacije, ki jo kandidat dokončno izoblikuje in predstavi na seminarju. Sami izdelavi naloge je namenjen zadnji semester.

Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere skupno najmanj 180 ECTS, odda napisano doktorsko disertacijo in jo uspešno javno zagovarja.

Po 157. členu Statuta UM in Podrobnejših merilih glede zahtevane znanstvene oz. umetniške aktivnosti doktorskega kandidata pred promocijo, ki jih je sprejel Senat FNM, mora kandidat za pridobitev doktorata znanosti, vpisan v doktorski študijski program, ki ga izvaja Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM, pred promocijo objaviti oziroma imeti sprejet v objavo vsaj en znanstveni članek v reviji s faktorjem vpliva, v katerem so predstavljeni rezultati iz doktorske disertacije.