Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko (FNM) Univerze v Mariboru je 7. julija 2025 potekala zaključna okrogla miza v sklopu pilotnega projekta NOO – Naravoslovno-matematične vsebine pri razvoju digitalnih kompetenc. Dogodek je predstavljal sklep triletnega projekta, ki je bil izveden v okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) z namenom podpore reforme visokega šolstva za zelen in odporen prehod v t. i. družbo 5.0. Okrogla miza je zbrala predstavnike vodstva in strokovnjake s FNM in Fakultete za gradbeništvo, prometno in arhitekturo (FGPA), ki so razpravljali o dosežkih projekta ter izzivih vključevanja digitalnih kompetenc in trajnostnih vsebin v visokošolsko izobraževanje.
O projektu NOO
Projekt NOO je potekal od 1.9. 2022 do 31.8. 2025 in je usmerjen v posodobitev visokošolskih študijskih programov z vidika digitalnih in trajnostnih kompetenc. V treh letih bo konzorcij FNM–FGPA s poglobljeno analizo stanja, evalvacijami, primerjalnimi študijami ter izvedbo številnih (17) delavnic pripravil pomembne smernice za izboljšanje študijskih programov in usposabljanje učiteljev. Med ključnimi cilji projekta je bilo oblikovanje kompetenčnih okvirjev prihodnosti – opredelitev znanj, veščin in digitalnih orodij, ki jih bodo diplomanti potrebovali v hitro spreminjajočem se, tehnološko podprtem delovnem okolju. Projekt NOO izpostavljajo tudi kot primer uspešnega medfakultetnega sodelovanja med FNM in FGPA UM, saj je združil naravoslovno-matematična ter inženirska znanja pri iskanju skupnih rešitev.
Sodelujoči in teme razprave
Okroglo mizo je moderiral red. prof. dr. Robert Repnik (FNM UM), koordinator sodelovanja med FNM in FGPA ter član projektnega sveta. V razpravi so sodelovali:
- doc. dr. Eva Klemenčič – vodja projekta NOO (FNM UM),
- red. prof. dr. Matej Mencinger – član projektnega sveta (FGPA UM),
- red. prof. dr. Iztok Banič – dekan FNM UM,
- red. prof. dr. Mateja Ploj Virtič – prodekanica za pedagoške programe FNM UM,
- izr. prof. dr. Andrej Ivanič – dekan FGPA UM.
V uvodnem delu je vodja projekta predstavila ključne rezultate projekta NOO, nato pa je sledila poglobljena moderirana razprava.
Osrednje teme razprave so vključevale:
- razvoj digitalnih kompetenc v kontekstu naravoslovja in tehnike,
- energetsko pismenost in zeleni prehod v visokošolskem prostoru,
- vlogo sistemskega mišljenja in umetne inteligence v pedagoškem procesu,
- evalvacijo izvedenih delavnic in trajnostno vključevanje rezultatov projekta v študijsko prakso.
Ključni poudarki in zaključki razprave
Vodja projekta, doc. dr. Eva Klemenčič, je v uvodu poudarila, da so bila pričakovanja ambiciozna, resničnost pa pogosto zahtevna: »Izziv je, ker kompetence niso eksplicitno zapisane v učnem načrtu, hkrati jih težko merimo ali primerjamo. Velik izziv pa je bila tudi motivacija študentov – ideje so bile dobre, a izvedba je pogosto zastala.«
Prof. dr. Iztok Banič, dekan FNM UM, je poudaril, da bo imel projekt dolgoročen vpliv predvsem na zaposlene in študijske programe, saj predstavljajo pridobljena oprema, razvite smernice in orodja pomembno podporo pri uvajanju sodobnejših pristopov v poučevanje.
Digitalne kompetence – nujnost tudi za bodoče gradbenike in učitelje
V nadaljevanju so razpravljavci izpostavili pomen digitalnih orodij v naravoslovnih, tehničnih in pedagoških programih. Dekan FGPA, izr. prof. dr. Andrej Ivanič, je poudaril: »Naši študenti potrebujejo digitalne kompetence. Že dolgo uporabljamo virtualna orodja – Kitajska je tu zgled. Tehnologija je prihodnost našega poklica.«
Prof. dr. Matej Mencinger je dodal, da je vključevanje projektnega dela ključno: »Študenti morajo sodelovati pri realnih projektih, kjer se prepletejo STEM področja.«
Prof. dr. Mateja Ploj Virtič, prodekanica za pedagoške programe FNM UM, je opozorila, da kompetence pogosto niso eksplicitno zapisane v učnih načrtih, a se izvajajo v praksi: »Na oddelku uporabljamo 3D orodja in druge pristope že vrsto let. Pomembno je, da študenti spoznajo različna orodja in razvijajo energetsko pismenost – tudi tisti, ki niso iz tehničnih smeri.«
Kompetence ne nastanejo čez noč – potreben je sistemski pristop
Sogovorniki so se strinjali, da se razvoj kompetenc ne zgodi spontano.
V razpravi so poudarili pomen interdisciplinarnega sodelovanja. Izr. prof. dr. Ivanič je kot priložnost za sodelovanje med fakultetama izpostavil področje akustike. A kot je opozorila prof. dr. Mateja Ploj Virtič: »STEM ni zato, da bi nekdo obvladal vse – temelj mora biti sodelovanje med strokami, ne izpodrivanje vlog.«
Evalvacija: študenti bolj kritični do svojih kompetenc kot njihovi mentorji
Analiza anket je pokazala razlike med samooceno študentov in oceno njihovih učiteljev. Prof. dr. Mencinger: »Na FNM so se študenti ocenili za bolj digitalno pismene kot na FGPA, a zanimivo – učitelji so jih ocenili še višje, kot so se sami.«
V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba rezultate predstaviti tudi sodelavcem. Dekan FNM UM, prof. dr. Banič je opozoril, da morajo izobraževanja preseči klasične tečaje: »Digitalne kompetence niso le Microsoft tečaji. Potrebujemo nove pristope. Ključno je, da izberemo pravo orodje za pravo vsebino.«
V prihodnje: Alumni, mikrodokazila in trajnostna vključitev
Eden izmed sklepov razprave je bil tudi poziv k širjenju znanja med alumni učitelji. Prof. dr. Ploj Virtič je predlagala razvoj delavnic za bivše diplomante. Doc. dr. Eva Klemenčič pa je poudarila, da bo prihodnost v mikrodokazilih, a opozorila: »Vprašanje ostaja – kdo bo ta znanja financiral in implementiral?«
