Vabimo vas na predavanje, ki bo 6. 12. 2022, ob 12:15, v 0.46/2 na FNM UM
Naslov predavanja: Od energije prepovedanega pasu nanocevk do prve tehnologije napovedovanja bolezni na živih čipih
Predavatelj: red. prof. dr. Janez Štrancar, Institut Jožef Stefan & Infinite d.o.o. & Fakulteta za naravoslovje in matematiko, UM
Predstavitev predavatelja:
Janez je že vrsto let raziskovalec v Laboratoriju za biofiziko Odseka za fiziko trdne snovi na Institutu Jožef Stefan. Je tudi predavatelj na FNM UM ter FFA UL.
Že vrsto let je tudi vodja programske skupine Ekseprimentalna biofizika kompleksnih sistemov.
Njegov raziskovalni opus je impresiven, obsega 80 izvirnih znanstvenih člankov v revijah s faktorjem vpliva, od tega kar nekaj v najbolj prestižnih svetovnih revijah. Bil je vodja številnih nacionalnih in mednarodnih projektov, njegovo delo je citirano več kot 1600-krat. Kot gostujoči profesor je gostoval na številnih univerzah po Evropi, v glavnem na Nizozemskem, v Franciji, Italiji in Avstriji. V zadnjih 15 letih, od kar je tudi aktivno udeležen pri pedagoškem delu, je bil mentor ali somentor kar 14 mladim doktorandom.
Pred tremi leti je na podlagi raziskovalnih prebojev na področju razumevanja proženja dolgoročnih zdravstvenih tveganj povezanih z materiali soustanovil odcepljeno visokotehnološko podjetje Infinite d.o.o., v katerem danes vodi 10 zaposlenih. Danes je podjetje prvo na svetu s tovrstno tehnologijo.
O poti, ki je vodila iz osnovnih raziskav do prve tehnologije napovedovanja počasi razvijajočih se bolezni, bo danes govoril v okviru seminarja FizikUM-u:
Od energije prepovedanega pasu nanocevk do prve tehnologije napovedovanja bolezni na živih čipih. Publika je vabljena k razpravi in postavljanju vprašanj po zaključeni predstavitvi.
Krajša verzija opisa predavanja:
Največje preboje v znanosti in razvoju tehnologij velikokrat sprožijo naključja in številni ponesrečeni eksperimenti. V tem primeru gre za naključen splet idej kvantne mehanike, znanosti o materialih, biologije in spoznanj, da se nekega regulatornega okvira pravzaprav ne da izvajati.
Podrobnejša verzija opisa predavanja (podrobnejša):
Ljudje se velikokrat sprašujejo, kako se zgodijo preboji v raziskovalnih področjih ali kako nastanejo povsem nove tehnologije. V predavanju bom predstavil zgodbo, ki je preko številnih naključnih dogodkov vodila do razvoja danes v svetu edinstvene tehnologije napovedovanja bolezni, ki se razvijajo počasi.
Začel bom z zgodnjimi raziskavami nanomaterialov na Odseku za fiziko trdne snovi, ki so pred 20 leti skupaj z mojimi predhodnimi izkušnjami s kisikovimi radikali vodile v naše prve raziskave protimikrobnih površin na osnovi nanomaterialov. Po nekaj letih, ko se je znanje razvilo v tehnologijo, nas je trg prisilil, da smo zagrizli tudi v odkrivanje mehanizmov protimikrobnega delovanja, to pa v vprašanje, kaj taki nanomateriali povzročijo v naših celicah. Vse skupaj bi tam obstalo, če ne bi naša skupina vzporedno razvijala tudi fluorescenčne mikrospektroskopije. Ta nam je namreč omogočila, da smo preko spektralnega podpisa sledili nanomaterialom pod uklonsko limito, ne da bi jih dejansko geometrijsko razločili. Kot fiziki smo sistem ustrezno poenostavili in presenetljivo odkrili razpad biološke membrane, ki ga vodijo interakcije med gradniki membran in površino nanomaterialov. Povsem po naključju smo svoje odkritje delili s skupino teoretičnih fizikov, ki so ravno pripravljali evropski konzorcij za nov večji EU projekt, v katerem smo kasneje odigrali ključno vlogo mostu med teoretično fiziko in eksperimentalno toksikologijo. Pritiske toksikologov, da so naši rezultati daleč od relevantnih, smo spremenili v izziv, razložiti nerazumljene procese proženja dolgotrajnih bolezni z opazovanjem zgodnjih molekularnih dogodkov. S povezovanjem številnih raziskovalnih tematik najprej znotraj skupine, nato v konzorciju in končno tudi bistveno širše smo svoja odkritja lahko osmislili in postavili v kontekst histoloških in epidemioloških opazovanj ter končno prišli do modela z edinstveno močjo napovedi razvoja dolgotrajnih bolezni. Opogumljeni z neskončnimi problemi obstoječega trga živalskih testiranj smo prepoznali poslovno priložnost in pridobili večjo investicijo rizičnega kapitala ter v manj kot enem letu razvili tehnologijo preslikave avtomatiziranih mikroskopskih analiz v kompleksen matematičen model, ki je omogočil robustno mehanistično analizo in napoved proženja dolgotrajnih bolezni brez predhodnega poznavanja molekularnih mehanizmov, s čimer smo si odprli vstop na trge testiranja varnosti kemikalij in materialov.
