Na podlagi metode ponovnega vzorčenja smo 3.4.2020 pripravili pripravili oceno razvoja epidemije v Sloveniji s pomočjo dejanskih podatkov in treh scenarijev novih zaznanih okužb v tednu, ki dejanskim podatkom sledi.

Dejanski podatki napovedujejo prvi dan brez novih zaznanih okužb med avgustom 2020 in avgustom 2021:

 

Realistični scenarij: vsak dan do 9.4.2020 zaznamo enako okuženih, kot smo jih 2.4.2020.

 

Optimistični scenarij: vsak dan do 9.4.2020 zaznamo tri okužene manj kot prejšnji dan.

 

Pesimistični scenarij: vsak dan do 9.4.2020 zaznamo tri okužene več kot prejšnji dan.

 

Z metodo ponovnega vzorčenja ocenimo 95% interval zaupanja, kdaj bo epidemije konec:

95 % interval zaupanja	Dejanski podatki	Optimistični scenarij	Realistični scenarij	Pesimistični scenarij
od	Maj 2020	Maj 2020	Maj 2020	Maj 2020
do	Junij 2020	Maj 2020	Maj 2020	Maj 2020

 

Najnovejša petkova ocena konca epidemije je na voljo na spletni strani #KajBomoPočeliAvgusta.

 

Kako lahko vsi uporabimo navedene napovedi?

Ključno vprašanje vsakega posameznika je, kako sodelovati in odgovorno delovati v smeri skupnega cilja – preprečitev širjenja epidemije. Po optimističnem scenariju je meseca avgusta epidemije že skoraj konec. Po realističnem scenariju bo takrat konec blizu, medtem ko pesimistični scenarij šele napoveduje konec vrha epidemije.

Naj se vsak vpraša, “Kaj bomo počeli avgusta?’’ Bomo še vedno v tesnobi hodili naokrog in se izogibali posameznikov, ali pa bomo precej bolj brezskrbni na morju, ker bodo občasne izolirane primere COVID-19 obravnavali epidemiologi? Nekaj primerov ciljev, o katerih bi veljalo razmisliti:

• Se bom lahko srečal s svojim učiteljem? Govoril sem z osnovnošolskim učiteljem matematike, ki ima velike zasluge, da sem stopil na pot, ki je med drugim vodila do pričujočega prispevka. Poleti bo štiri  leta, odkar živi v domu starejših občanov. Po optimističnem scenariju ga bom avgusta lahko obiskal in bova obletnico praznovala v kavarni. Po pesimističnem se sprašuje, ali bo v kavarno še kdaj stopil, jaz pa, ali ga bom še kdaj videl.
• Bom lahko s sošolci praznoval rojstni dan? Otrok ima rojstni dan junija. Že pred pandemijo je načrtoval, kaj vse bo počel s prijatelji na rojstnodnevni zabavi. Sedaj upa, da bo junija morda izpeljal praznovanje, razume pa, da ga morda ne bo mogel. Če nam vsem uspe optimistični scenarij, bo zabavo skoraj gotovo lahko imel avgusta. S previdnostnimi ukrepi, seveda.
• Bomo lahko še naprej delali? V podjetju imajo zalogo sredstev, da bodo zdržali do poletja. Zaradi epidemije ne morejo navezovati novih poslovnih stikov, obstoječi stiki se ukvarjajo s kriznim managementom. Zelo si želijo, da bi avgusta začeli nov projekt, zato razvijajo analitično podporo kriznemu upravljanju.
• Bova lahko šla na kavo? Slišal sem se s prijateljem, s katerim sva pred časom tesno sodelovala. Ker naju je delo potegnilo vsaksebi, se le občasno slišiva. Zelo si želiva, da bova avgusta lahko šla na kavo, v priljubljen lokal, in se pogovorila o tem, kako smo premagali krizo. On je zapisal: “Delam od doma, sem pa seveda tega že vajen, tako da kar gre. Upam, da bomo po koncu karantene vsaj bolj cenili to, kar nam je sicer samoumevno. Vsaj zase sem prepričan, da bom sedaj bolj cenil vsak sprehod, kjer se ne rabim paziti mimoidočih :)”
• Se bomo lahko svobodno gibali? Zdaj je zelo pomemben čas za demokracijo. Demokracija namreč tekmuje z naravo, z matematiko, fiziko, biologijo. Ampak matematika, fizika in biologija so ujete v enačbe, demokracija pa je lahko pametna in se previdno umakne, da narava, matematika, fizika in biologija umirijo svoj zanos, potem pa demokracija zablesti še močnejša. Upamo, da bodo do avgusta demokracija, narava, matematika, fizika in biologija spoznale, da morajo delati z roko v roki za dobrobit človeštva.

 

Kratka utemeljitev metode ponovnega vzorčenja.

Metoda ponovnega vzorčenja sodi med pristope k robustnemu, ne k natančnemu napovedovanju scenarijev prihodnosti. Za razliko od modelov, ki stremijo k natančnosti napovedi, pri metodi ponovnega vzorčenja izhajamo iz zavedanja, da je zajem podatkov nekakovosten (prim. [1]). Razumevanje načina, po katerem pride do nekakovostnega, stohastičnega zajema podatkov, izkoristimo za generiranje sintetičnih vzorcev, ki so podobni dejansko opaženemu vzorcu, a so od njega manj verjetni (ker se niso zgodili). Na vsakem sintetičnem vzorcu generiramo modelsko napoved. Množica vseh tako pridobljenih napovedi nam predstavlja verjetne napovedi prihodnosti. Kot našo napoved ne vzamemo nobene od njih, ampak interval, znotraj katerega leži 95% napovedi vseh s ponovnim vzorčenjem izdelanih modelov. Poljudna predstavitev uporabe metode ponovnega vzorčenja je v predavanju “Z znanjem nad krizo: Človeški stik kot redka dobrina.”, ki se naslanja na članek [2]. Poljudna predstavitev na tej strani prikazanih rezultatov članka [2] je v predavanju “Z znanjem nad krizo: čas kot redka dobrina”, ki bo objavljeno v petek, 10.4.2020. 

[1] A. Bratuša, A. Goričan, M. Miklavčič, A. Veber-Horvat, D. Bokal, Taksonomija preverjanj v procesih upravljanja s kakovostjo podatkov na primeru napovedovanja fotovoltaične proizvodnje, 14. Konferenca slovenskih elektroenergetikov – Laško 2019. [Vir]
[2] K. Wu, D. Darcet, Q. Wang, D. Sornette. Generalized logistic growth modeling of the COVID-19 outbreak in 29 provinces in China and in the rest of the world. arXiv preprint arXiv:2003.05681 (2020).
[3] D. Bokal, A. Bratuša, P. Fic, A. Goričan, J. Jerebic, Š. Tertinek, T. Žerak, M. Slavinec: Kaj bomo počeli avgusta? Scenarijska prognoza epidemije COVID-19 v Sloveniji. Poslano v objavo v revijo Dianoia. 

V sodelovanju s Fakulteto za naravoslovje in matematiko pripravlja ekipa alumnov FNM v podjetju DataBitLab d.o.o.

Vprašajmo se, #KajBomoPoceliAvgusta?