Projekt z naslovom: »Ohranjanje skrivališč in bivališč podpornih organizmov za zagotavljanje vrstne pestrosti, ekosistemskih storitev, varovanja naravnih virov in izboljšanja potenciala kmetijskih zemljišč, v luči prilagajanja prihajajočih podnebnih sprememb« sodi med projekte Evropskega partnerstva za inovacije (EIP).
Namen projekta:
– prispevati k varstvu biotske raznovrstnosti na vseh ravneh (ekosistemski, vrstni in genetski), h krepitvi ekosistemskih storitev podpornih organizmov kot tudi habitatov ter zagotovitev večjega varstva biotske raznolikosti, ki poleg ohranjanja narave nudi kmetom različne koristi in posledično poveča njihovo ekonomsko varnost;
– razvijati smernice gospodarjenja na kmetijskih gospodarstvih za ohranitev in vzdrževanje biotsko in proizvodno raznovrstnih kmetijskih površin oz. območij s prisotnostjo podpornih – za kmetijstvo koristnih organizmov.
Cilji projekta:
- Ohranitev, vzdrževanje in obogatitev različnih habitatnih tipov, ki predstavljajo skrivališča in bivališča podpornih organizmov.
- Umeščanje novih skrivališč in bivališč podpornih organizmov, s ciljem izboljšanja potencialov kmetijskih proizvodov.
- Večja biotska raznovrstnost na genetski, vrstni, ekosistemski ter ekonomski ravni.
- Povečanje ozaveščenosti kmetov, kmetijskih svetovalcev in drugih deležnikov o pomenu skrivališč in bivališč podpornih organizmov za ohranjanje habitatov in vrstne pestrosti.
- Predstavitev dobrih praks, ki bi lahko služile spremembi sistema kmetijskih subvencij.
Pričakovani rezultati:
Oblikovanje usmeritev za trajnostno vzdrževanje in vnovično vzpostavitev habitatnih tipov – bivališč in skrivališč podpornih organizmov.
- Pregled podpornih organizmov ter njihovih bivališč in skrivališč.
- Večja ozaveščenost različnih javnosti o pomenu podpornih organizmov za trajnostno kmetovanje.
- Izboljšano stanje habitatov, pomembnih za podporne organizme in posledično biotsko raznolikost.
Doseženi rezultati projekta:
- V začetni fazi projekta so bili izvedeni ogledi stanja in pridobljeni drugi podatki (lega, habitatni tipi, rastlinstvo) o partnerskih kmetijskih gospodarstvih (KG) ter opravljeni pogovori z lastniki (potrebe, razvojne usmeritve) za zasnovo praktičnega preizkusa.
- Na tej podlagi so bila pripravljena navodila in sheme za vnos različnih elementov, pomembnih za privabljanje in ohranjanje prisotnosti podpornih organizmov na posameznem partnerskem KG in v širšem prostoru.
- V okviru razvitega modela smo različne elemente kot bivališča in skrivališča podpornih organizmov ter njihove habitate nasploh vključili v prostor kot elemente za zagotavljanje vrstne pestrosti, ekosistemskih storitev, varovanje naravnih virov in izboljšanje potenciala kmetijskih zemljišč ter s tem za učinkovitejše prilagajanje na podnebne spremembe s strani uporabnikov.
Praktični preizkus rešitev je bil izveden na 5 partnerskih kmetijskih gospodarstvih, iz različnih regij – na KG 2DOM, KG MakroBios Panonija, KG Široko, KG Žagar in KG Štanta. Na vsakem KG smo na novo umestili lesene (10) in glinene (5) gnezdilnice, lesene netopirnice (3) ter obnovili oz. ustrezno uredili elemente, ki so že bili prisotni na posameznem KG: npr. kupi skal (za plazilce, kuščarje), odmrla drevesa in druga lesna biomasa (hlodi listavcev za hrošča rogača in druge žuželke, kupi vej za ježe in kune idr.), drevesni osamelci (za ujede, sove), manjši vodni kali (za dvoživke in kot pitniki za druge živali); na določenih KG so bili nekateri od teh elementov umeščeni na novo. Na določena KG so bili umeščeni tudi hoteli za žuželke, čmrlje in metulje ter drogovi za ujede. - Podane so bile usmeritve za redno vzdrževanje in obnavljanje bivališč in skrivališč podpornih organizmov (npr. čiščenje gnezdilnic, obnavljanje odpadne lesne biomase, vodnih kalov) in trajnostno upravljanje habitatov nasploh: ohranjanje travniških sadovnjakov posameznih visokodebelnih sadnih dreves, vzdrževanje ekstenzivnih, vrstno pestrih travnikov, mejic in gozdnega roba.
- Z izvedbo programa usposabljanja (3 sklopi, 9 ur) smo povečali usposobljenost partnerskih in drugih KG (skupaj 7) na področju: poznavanja podpornih organizmov (npr. ptice, netopirji, čebele, čmrlji, druge žuželke, plazilci, dvoživke in drugi, za kmetijstvo koristni organizmi), njihovih bivališč in skrivališč nasploh habitatov, praktičnih načinov njihovega vključevanja v (kmetijski) prostor ter ekosistemskih storitev. Kmetje so tako pridobili dragoceno znanje o doprinosu podpornih organizmov in njihovih habitatov k večanju potenciala kmetijskih proizvodov in bolj trajnostnemu kmetovanju. Posledično to prispeva k odgovornejšemu odnosu uporabnikov do prostora in ravnanju z naravnimi viri ter pripravljenosti sprejemanja sprememb v smislu uvajanja vzdržnih tehnologij pridelave, ki prispevajo k varstvu okolja, ustvarjanju novih habitatov za podporne organizme in dvigu biotske pestrosti.
- S prenosi znanja v prakso (skupaj 7 dogodkov) v obliki demonstracij znanja, predavanj oz. delavnic, strokovne ekskurzije smo pridobljeno znanje razširili med širok spekter ciljnih publik – druga kmetijska gospodarstva, strokovnjake z različnih področij (kmetijstvo, naravovarstvo, urejanje krajine idr.), dijake SGLZŠ in splošno javnost. Izvajali so jih partnerji s področja svetovanja, raziskovanja, izobraževanja in kmetijska gospodarstva.
- O projektu in o pomembnosti ohranjanja vrstne pestrosti, o podpornih organizmih, njihovih bivališčih, skrivališčih in ekosistemskih storitvah, o trajnostnem kmetovanju in varovanju naravnih virov smo širšo javnost obveščali in ozaveščali z objavami na spletnih straneh partnerjev, preko plakatov, najav dogodkov na spletnih straneh in družbenih omrežjih, s predstavitvijo projekta na Dogodku EIP na Bledu (nov 2022), srečanju mednarodnega projekta Highlands na KIS (okt 2022), 11. strokovni konferenci Aktualno na področju ekološkega kmetijstva 2023 na FKBV UM (okt 2023), v oddaji Ljudje in zemlja (jun 2023), s sodelovanjem v raziskavi v okviru projekta Climate Smart Advisors, katerega cilj je okrepiti kmetijsko svetovalno skupnost v EU in tako zagotoviti hitrejše sprejemanje podnebno pametnih kmetijskih praks s strani širše kmetijske skupnosti.
- O projektu in doseženih rezultatih smo širšo javnost informirali na javnih dogodkih za splošno in strokovno javnost, za druga kmetijska gospodarstva in na dogodku EU CAP Network v Romuniji na temo opraševalcev, z objavami v občinskem časopisu Bistriški odmevi (april 2025, št. 131, str. 50) in tedniku Vestnik (8.5.2025, str. 10) ter v drugih komunikacijskih sredstvih.
- S pripravo priročnika dobre prakse na temo projekta bodo kmetovalci, kmetijski svetovalci in drugi deležniki pridobili potrebne informacije in znanja za izvajanje v okviru projekta razvitih rešitev tudi po njegovem zaključku, saj je zagotavljanje prisotnosti podpornih organizmov v (kmetijski) krajini dolgotrajen proces.
- Določeni učinki projekta dodo tako vidni šele na dolgi rok: ustvarjeni novi habitati za podporne organizme (vezava ogljika v lesno biomaso in talno organsko snov), večja vrstna pestrost (živali, rastline), učinkovitejše opraševanje, izboljšana kmetijska proizvodnja (večji hektarski donos), bolj trajnostno kmetovanje (biokontrola škodljivcev – manjša poraba FFS in drugih pesticidov; delovanje koristnih organizmov v tleh – ohranjanje rodovitne prsti, posledično manjša poraba mineralnih gnojil in drugih dodatkov; zmanjšana uporaba kmetijske mehanizacije – manj emisij), manjše onesnaževanje tal in podtalnice (vodnih virov), ohranjanje krajinskih značilnosti slovenskega podeželja (ambientalna vrednost), razvoj novih dejavnosti na kmetiji (ustvarjanje dodatnega prihodka).
Vodilni partner: 2Dom, d.o.o., so.p.
Projektni partnerji:
- Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna,
- Kmetijski inštitut Slovenije,
- ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija,
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko,
- Inkluzivni park 1890, so.p. in
- Replika Group d.o.o.
Kmetije iz različnih slovenskih regij:
- Turistična kmetija Široko,
- Kmetija Slavko Žagar,
- Kmetija Maruša Štanta in
- KG MakroBios Panonija, so.p.
Vodja projekta na FNM: izr. prof. dr. Sonja Škornik
Trajanje projekta: maj 2022 – maj 2025
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja, vrednost sofinanciranja znaša 248.951,34 €. Projekt se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja RS 2014-2020, 5. javnega razpisa za podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam za projekte EIP.
Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.
