\n| \t\t\t\tRa\u010dunska algebra<\/a><\/td>\n | \t\t\t\tI<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n \t <\/h3>\n \tPojasnila k predmetniku:<\/h3>\n \tV prvem semestru študentje poslušajo predavanja iz enega obveznega predmeta v obsegu 60 ur (10 ECTS), namen katerega je izena\u010ditev nivoja posameznih kandidatov in hkrati izbira njihove osnovne usmeritve (teoreti\u010dne raziskave, uporabne raziskave, ra\u010dunalniška matematika). Drug tak predmet sledi v 2. semestru. Z izbiro še enega ve\u010djega (10 ECTS) ali dveh manjših (5 ECTS) predmetov kandidati v 1. letniku pridobijo dodatnih 10 ECTS. Pri tem dopolnjujejo poznavanje svojega osnovnega raziskovalnega podro\u010dja in si razvijajo potrebna komplementarna znanja. Izbirni predmeti so ve\u010dinoma zasnovani tako, da predstavljajo nadgradnjo prejšnjih predmetov (vertikalna povezanost), hkrati pa se med seboj horizontalno dopolnjujejo v smislu obvladovanja \u017eelenih specifi\u010dnih matemati\u010dnih znanj. Dva manjša izbirna predmeta lahko študenti vedno nadomestijo z izbiro enega od ponujenih ve\u010djih predmetov in obratno.<\/p>\n \tBistvena razlika med ve\u010djimi in manjšimi predmeti (s podobnimi imeni) je v stopnji znanja, ki si jo vsak kandidat \u017eeli pridobiti na izbranem specifi\u010dnem matemati\u010dnem podro\u010dju (npr.: algebra, diskretne strukture, topološki prostori, statistika). Nekdo, ki ima za cilj doktorirati na podro\u010dju finan\u010dne matematike, bo tako izbral 2 ali celo 3 velike predmete, povezane z uporabno matematiko, in le par manjših abstraktnih predmetov, ki mu bodo dali potreben vpogled v teoreti\u010dno ozadnje problematike, s katero se bo primarno ukvarjal. V temeljne matemati\u010dne raziskave usmerjen kandidat pa se bo, nasprotno, v prvi vrsti odlo\u010dil za 2 do 3 velike teoreti\u010dne predmete (Algebra, Funkcionalna analiza, Topologija), nato pa si bo s par manjšimi predmeti aplikativne narave ustvaril predstavo o uporabnosti njegovih znanstvenih rezultatov v praksi.<\/p>\n \tV prvem in tretjem semestru študija opravi vsak kanidat tudi predavanje na seminarju. Teoreti\u010dna podlaga omenjenih seminarjev so znanja, ki si jih je študent pridobil pri izbirnih predmetih ter se horizontalno in vertikalno povezujejo z bodo\u010do temo doktorske disertacije.<\/p>\n \tV drugem letniku vsak študent izbere še en ve\u010dji ali dva manjša izbirna predmeta s podro\u010dja svojega bodo\u010dega doktorata. Slednji so lahko povezani z individualnim raziskovalnim delom, ki ga študent delno opravi \u017ee v zimskem, nato pa nadaljuje v poletnem semestru drugega letnika, ali pa obsegajo znanja, komplementarna k podro\u010dju osnovnega raziskovalnega dela kandidatov.<\/p>\n \tV prvem semestru 3. letnika študentje izvajajo predvsem individualno raziskovalno delo, ki se navezuje na teoreti\u010dna znanja, pridobljena pri predmetih 1. in 2. letnika oziroma je nadaljevanje individualnega raziskovalnega dela iz 2. letnika (vertikalna povezanost). Hkrati se raziskovalno delo vse bolj o\u017ei, poglablja in neposredno navezuje na temo doktorske disertacije, ki jo kandidat dokon\u010dno izoblikuje in predstavi na seminarju. Sami izdelavi naloge je namenjen zadnji semester.<\/p>\n \tŠtudent uspešno zaklju\u010di študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere skupno najmanj 180 ECTS, odda napisano doktorsko disertacijo in jo uspešno javno zagovarja.<\/p>\n \tPo 157. \u010dlenu Statuta UM in Podrobnejših merilih glede zahtevane znanstvene oz. umetniške aktivnosti doktorskega kandidata pred promocijo, ki jih je sprejel Senat FNM, mora kandidat za pridobitev doktorata znanosti, vpisan v doktorski študijski program, ki ga izvaja Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM, pred promocijo objaviti oziroma imeti sprejet v objavo vsaj en znanstveni \u010dlanek v reviji s faktorjem vpliva, v katerem so predstavljeni rezultati iz doktorske disertacije.<\/p>\n \t <\/p>\n \tZadnja sprememba: 13. 04. 2016
\t <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Bolonjski podiplomski program Matematika 3. stopnje Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti 2016-2017 1. SEMESTER PREDMETI ECTS Obvezni predmet 1 10 Izbirni(-a) predmet(-a) (1 do 2) 10 Raziskovalni seminar 1 10 2. SEMESTER PREDMETI ECTS Obvezni predmet 2 10 Individualno raziskovalno delo 1 20 3. SEMESTER PREDMETI ECTS […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-6771","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-06-01 15:24:29","action":"category","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6771","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6771"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6771\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6771"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6771"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6771"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}} |