{"id":63761,"date":"2026-05-28T13:41:27","date_gmt":"2026-05-28T11:41:27","guid":{"rendered":"https:\/\/www.fnm.um.si\/?p=63761"},"modified":"2026-05-28T13:41:27","modified_gmt":"2026-05-28T11:41:27","slug":"modeliranje-tveganja-okuzbe-s-klopnimi-boleznimi-v-luci-podnebnih-sprememb-krepitev-interakcije-znanost-javnost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/2026\/05\/28\/modeliranje-tveganja-okuzbe-s-klopnimi-boleznimi-v-luci-podnebnih-sprememb-krepitev-interakcije-znanost-javnost\/","title":{"rendered":"Modeliranje tveganja oku\u017ebe s klopnimi boleznimi v lu\u010di podnebnih sprememb: krepitev interakcije znanost-javnost"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/www.fnm.um.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/ARISLogoSlo-v3.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter wp-image-62746\" src=\"https:\/\/www.fnm.um.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/ARISLogoSlo-v3.jpg\" alt=\"\" width=\"1000\" height=\"207\" srcset=\"https:\/\/www.fnm.um.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/ARISLogoSlo-v3-980x203.jpg 980w, https:\/\/www.fnm.um.si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/ARISLogoSlo-v3-480x99.jpg 480w\" sizes=\"(min-width: 0px) and (max-width: 480px) 480px, (min-width: 481px) and (max-width: 980px) 980px, (min-width: 981px) 1000px, 100vw\" \/><\/a><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Naslov projekta:\u00a0<\/strong>Modeliranje tveganja oku\u017ebe s klopnimi boleznimi v lu\u010di podnebnih sprememb: krepitev interakcije znanost-javnost<br \/>\n<strong>ARIS \u0161ifra projekta:<\/strong> J1-70016<br \/>\n<strong>Trajanje projekta:<\/strong> od 1. 3. 2026 do 28. 2. 2029<\/p>\n<p><strong>\u0160ifra projekta: <\/strong>J7-70259<br \/>\n<strong>Za\u010detek projekta<\/strong>: 1. 3. 2026<br \/>\n<strong>Konec projekta<\/strong>: 28. 2. 2029<br \/>\n<strong>Financer<\/strong>: ARIS<br \/>\n<strong>Program<\/strong>: Raziskovalni projekt<br \/>\n<strong>Vrednost<\/strong>: 551.637,75 EUR<br \/>\n<strong>Koordinator<\/strong>: Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM<br \/>\n<strong>Partnerji<\/strong>: Filozofska fakulteta UM, Fakulteta za elektrotehniko, ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko UM, Nacionalni in\u0161titut za biologijo, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano<\/p>\n<p><strong>Vodja projekta<\/strong>: Izr. prof. dr. Danijel Ivajn\u0161i\u010d<\/p>\n<p><strong>\u010clani projekta na Fakulteti za naravoslovje in matematiko<\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li>asist. Da\u0161a Don\u0161a<\/li>\n<li>asist. Veno Ja\u0161a Gruji\u0107<\/li>\n<li>doc. dr. Nata\u0161a Pipenbaher<\/li>\n<li>izr. prof. dr. Sonja \u0160kornik<\/li>\n<li>red. prof. dr. Mitja Kaligari\u010d<\/li>\n<\/ul>\n<p><a href=\"https:\/\/cris.cobiss.net\/ecris\/si\/sl\/project\/24477\"><strong>Povezava na SICRIS raziskovalnega projekta<\/strong><\/a><\/p>\n<p><strong>Opis projekta<\/strong>:<br \/>\nOkoljska kriza se poglablja. V dana\u0161njem \u010dasu so neposredne ali posredne posledice podnebnih sprememb prepoznane povsod po svetu. \u017divljenjske oblike se odzivajo (in prilagajajo) spremenjenemu okolju, prav tako pa tudi patogeni, ki jih prena\u0161ajo. \u0160tudije, ki raziskujejo dinamiko prostorskih vzorcev za \u010dloveka nevarnih bolezni, bi zato morale biti dele\u017ene ve\u010dje javne pozornosti. Ena najpogosteje obravnavanih, a morda manj razumljenih posledic globalnih podnebnih sprememb je njihov vpliv na nalezljive bolezni in zdravje ljudi. Ker so klopi ektotermne \u017eivali, spremembe temperature zraka, koli\u010dine padavin, vla\u017enosti in drugih okoljskih razmer vplivajo na njihov razvoj, vedenje in populacijsko dinamiko ter na razvoj patogenov v njih. Posledi\u010dno podnebne spremembe posredno vplivajo na dinamiko bolezni, ki jih prena\u0161ajo klopi, kar lahko dodatno ogrozi zdravje ljudi. \u0160irjenje klopov v vi\u0161je geografske \u0161irine in nadmorske vi\u0161ine je povezano z globalnim segrevanjem in je bilo \u017ee zabele\u017eeno na \u0160vedskem, Norve\u0161kem, \u010ce\u0161kem in v Zdru\u017eenem kraljestvu. S podnebnimi in drugimi procesi spreminjanja okolja se pri\u010dakuje, da se bo nevarnost oku\u017ebe s klopnimi boleznimi stopnjevala. Bouchard in sod. (2019) ugotavljajo, da bodo klopi in patogeni, ki jih prena\u0161ajo klopi, v prihodnjih letih postali \u0161tevil\u010dnej\u0161i in aktivnej\u0161i. Slovenija je endemi\u010dno obmo\u010dje za Lymsko boreliozo (LB) \u017ee ve\u010d kot 70 let, pri \u010demer velja poudariti, da pojavnost LB nenehno nara\u0161\u010da. Poleg tega je Slovenija v vrhu evropskih dr\u017eav po \u0161tevilu oku\u017eenih z LB. V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji zabele\u017eenih od 5000 do 7000 primerov oku\u017ebe z LB letno. Poleg tega LB \u017ee vpliva na zdravje zaposlenih, izbiro potovanj in trajnostnostni turizem na endemi\u010dnih obmo\u010djih. Vsekakor je potrebnih ve\u010d teoreti\u010dnih in aplikativnih raziskav za izbolj\u0161anje na\u0161ega znanja o odnosih med javnim zdravjem, turizmom in naravnim okoljem, tako da se lahko ljudje opolnomo\u010dijo, da postanejo aktivni dejavniki v razvijajo\u010dih se transdisciplinarnih prizadevanjih za prepre\u010devanje, obvladovanje in okrevanje po izbruhi klopnih bolezni. Zaradi nenehnega napredka v prostorski informacijski tehnologiji, ki poteka vzporedno in skladno z implementacijo evropske strategije digitalizacije, je mogo\u010de zemljevide tveganja oku\u017ebe s klopnimi boleznimi (za recentno ali bodo\u010de okoljsko stanje) preprosto integrirati v spletne ali mobilne platforme. Le-te nam omogo\u010dajo da efektivno dose\u017eemo ciljne dele\u017enike (zdravstveni delavci, delavci na prostem, lokalno prebivalstvo, turisti, itd.), ki so podvr\u017eeni ali pa se soo\u010dajo z ve\u010djo stopnjo tveganja za oku\u017ebo s klopnimi boleznimi. \u010ce bi tvorstva sistemska podpora zaobjela vse dr\u017eave z visoko incidenco LB (in ostalimi klopnimi boleznimi), bi potencialno lahko omejili gospodarske in socialne stro\u0161ke, ki jih povzro\u010da ta (in druge) klopna bolezen v svetovnem merilu.<\/p>\n<p>Na podlagi navedenih dejstev si v projektu zadajamo naslednje cilje:<\/p>\n<ol>\n<li>Identificirati prostorska \u017eari\u0161\u010da LB in klopnega meningoencefalitisa (KME) v Sloveniji in jih povezati z neposrednimi in posrednimi prediktorskimi spremenljivkami<\/li>\n<li>Modelirati mo\u017een prihodnji razvoja \u017eari\u0161\u010d LB in KME v Sloveniji po scenarijih podnebnih sprememb protokola CMIP6 do leta 2100<\/li>\n<li>Razviti najbolj\u0161o mo\u017eno verjetnostno porazdelitev incidence\/oku\u017ebe za LB in KME v Sloveniji<\/li>\n<li>Razviti algoritem ekstrapolacije incidence\/tveganja oku\u017ebe z LB in KME za evropsko merilo, ki temelji na metodah prostorske umetne inteligence (GeoAI) in posrednih prediktorskih spremenljivkah<\/li>\n<li>Razviti sistem za zbiranja podatkov in prostorsko podporo pri odlo\u010danju za (a) ozave\u0161\u010danje javnosti in morebitno prepre\u010devanje pojavljanja\/oku\u017ebe z LB in KME ter (b) so\u010dasno zbiranje bolj\u0161ih prostorskih podatkov o klopih, oku\u017ebah z LB in KME za izbolj\u0161anje ciljev 1, 2, 3 in 4 (pozitivna povratna zanka)<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>&nbsp; Naslov projekta:\u00a0Modeliranje tveganja oku\u017ebe s klopnimi boleznimi v lu\u010di podnebnih sprememb: krepitev interakcije znanost-javnost ARIS \u0161ifra projekta: J1-70016 Trajanje projekta: od 1. 3. 2026 do 28. 2. 2029 \u0160ifra projekta: J7-70259 Za\u010detek projekta: 1. 3. 2026 Konec projekta: 28. 2. 2029 Financer: ARIS Program: Raziskovalni projekt Vrednost: 551.637,75 EUR Koordinator: Fakulteta za naravoslovje in [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-63761","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-07-13 02:40:28","action":"category","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/63761","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=63761"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/63761\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":63763,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/63761\/revisions\/63763"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=63761"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=63761"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=63761"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}