{"id":5559,"date":"2015-03-31T09:39:28","date_gmt":"2015-03-31T09:39:28","guid":{"rendered":"http:\/\/164.8.33.101\/index.php\/2015\/03\/31\/virtual-teacher-cognitive-approach-to-e-learning-material-2\/"},"modified":"2015-03-31T09:39:28","modified_gmt":"2015-03-31T09:39:28","slug":"virtual-teacher-cognitive-approach-to-e-learning-material-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/2015\/03\/31\/virtual-teacher-cognitive-approach-to-e-learning-material-2\/","title":{"rendered":"Virtual Teacher: Cognitive Approach to e-Learning Material"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: justify;\"> \tDanes, ob izjemno intenzivnem tehnolo&scaron;kem razvoju sodobna raziskovanja filozofije duha, kognitivne znanosti, nevroznanosti in umetne inteligence zastavljajo mnoga vpra&scaron;anja o povezavah med strojem in \u010dlovekom oz. med naravno in umetno inteligenco. Kako mislimo, kako se u\u010dimo, pomnimo, sanjamo, kako nastane u\u017eitek, kje se skrivajo \u010dustva, kako je s svobodno voljo, kako se odlo\u010damo, kaj je zavest? Na tovrstna vpra&scaron;anja sku&scaron;a odgovoriti kognitivna znanost. Podro\u010dja \u010dlovekove du&scaron;evnosti se loteva interdisciplinarno &ndash; s povezovanjem spoznanj vseh disciplin, ki lahko kaj povedo o kognitivnih pojavih. Kognitivna znanost tako zdru\u017euje nevroznanost, psihologijo, filozofijo, jezikoslovje, umetno inteligenco in dru\u017ebene vede. Du&scaron;evne procese posku&scaron;a obravnavati celostno in na tak na\u010din priti do globljega razumevanja podro\u010dja, ki nam je izkustveno najbli\u017eje.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"> \tV tej knjigi smo obravnavali kognitivno znanost in povezavo le-te s kognitivno teorijo u\u010denja ter s procesi in modeli procesiranja informacij in izpostavili njihov dinami\u010dni karakter. U\u010denje in pridobivanje novih znanj in ve&scaron;\u010din je poleg zavesti in svobodne volje eden od klju\u010dnih dejavnikov, ki lo\u010dujejo inteligentne sisteme od neinteligentnih. Zato smo se v tej knjigi posvetili predvsem metodam pridobivanja novih znanj s stali&scaron;\u010da, kako kognitivna nevroznanost obravnava u\u010denje in spomin. V nadaljevanju pa smo se osredoto\u010dili na kognitivne arhitekture in dinami\u010dne sisteme in se posvetili mo\u017enostim njihovega modeliranja. Pri tem smo poudarjali, da je tako kot nevroznanost tudi kognitivna znanost izrazito interdisciplinarna, in pogled s samo enega zornega kota, z zornega kota ene posami\u010dne vede, ne more dati pravilnih rezultatov, najpogosteje pa daje celo popolnoma napa\u010dne in zavajajo\u010de rezultate. Ne zadostuje, da imamo neka znanja, da imamo mo\u017enosti empiri\u010dnih raziskav, temve\u010d je klju\u010dnega pomena predvsem razumevanje vseh pojavov.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"> \tKnjiga podaja razlage in odgovore na mnoga vpra&scaron;anja in dileme sodobnega sveta, &scaron;e posebej v povezavi z u\u010denjem in ustvarjanjem sodobnih u\u010dnih okolij.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"> \t&nbsp;<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"> \t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\" size-full wp-image-5554\" alt=\"\" src=\"http:\/\/www.fnm.um.si\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/abersek-virtual-teacher.jpg\" width=\"350\" height=\"240\" srcset=\"https:\/\/www.fnm.um.si\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/abersek-virtual-teacher.jpg 350w, https:\/\/www.fnm.um.si\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/abersek-virtual-teacher-300x206.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 350px) 100vw, 350px\" \/><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Danes, ob izjemno intenzivnem tehnolo&scaron;kem razvoju sodobna raziskovanja filozofije duha, kognitivne znanosti, nevroznanosti in umetne inteligence zastavljajo mnoga vpra&scaron;anja o povezavah med strojem in \u010dlovekom oz. med naravno in umetno inteligenco. Kako mislimo, kako se u\u010dimo, pomnimo, sanjamo, kako nastane u\u017eitek, kje se skrivajo \u010dustva, kako je s svobodno voljo, kako se odlo\u010damo, kaj je [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":5554,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[10],"tags":[],"class_list":["post-5559","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice-novice"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-13 02:33:26","action":"category","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5559","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5559"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5559\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5554"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5559"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5559"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5559"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}