{"id":32093,"date":"2021-08-31T07:42:19","date_gmt":"2021-08-31T05:42:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.fnm.um.si\/?p=32093"},"modified":"2022-01-17T14:28:16","modified_gmt":"2022-01-17T12:28:16","slug":"odkritje-prepovedanega-pasu-v-vidnem-obmocju-svetlobe-v-nekiralnih-tekocih-kristalih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/2021\/08\/31\/odkritje-prepovedanega-pasu-v-vidnem-obmocju-svetlobe-v-nekiralnih-tekocih-kristalih\/","title":{"rendered":"Odkritje prepovedanega pasu v vidnem obmo\u010dju svetlobe v nekiralnih teko\u010dih kristalih"},"content":{"rendered":"<p>V raziskavi, v kateri so sodelovali raziskovalci iz Univerze v Var\u0161avi, Univerze v Aberdeenu in Univerze v Mariboru (<strong>prof. dr. Nata\u0161a Vaupoti\u010d z Oddelka za fiziko FNM UM<\/strong>) so <strong>odkrili materiale<\/strong>, ki jih gradijo <strong>molekule z zrcalno simetrijo<\/strong>, kljub temu pa <strong>v nekem temperaturnem obmo\u010dju odbijajo svetlobo dolo\u010denih valovnih dol\u017ein<\/strong>. Svetloba teh valovnih dol\u017ein se ne more raz\u0161irjati skozi teko\u010di kristal, zato se obmo\u010dje imenuje se imenuje <strong>prepovedani pas<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>Materiali s prepovedanim obmo\u010djem v vidnem delu spektra imajo<\/strong> <strong>veliko prakti\u010dno uporabnost<\/strong>, tako za npr. barvila kot opti\u010dne komponente, npr. za opti\u010dne ra\u010dunalnike. V teko\u010dih kristalih najbolj znan tak <strong>fotonski material je holesteri\u010dni teko\u010di kristal<\/strong>, ki ga tvorijo <strong>molekule brez zrcalne simetrije<\/strong>. Take molekule se uredijo v spiralasto strukturo, valovna dol\u017eina odbite svetlobe pa je odvisna od dol\u017eine vija\u010dnice. Ker se s temperaturo dol\u017eina vija\u010dnice spreminja, se spreminja tudi barva odbite svetlobe, zato se holesteriki uporabljajo tudi za termometre.<\/p>\n<p>V raziskavi, ki je bila objavljena v ugledni reviji <strong>Advanced Materials (IF 30.849)<\/strong>, so raziskovalci <a href=\"https:\/\/onlinelibrary.wiley.com\/doi\/epdf\/10.1002\/adma.202103288\"><strong>odkrili prepovedani pas v materialih iz molekul z zrcalno simetrijo<\/strong><\/a>. Prepovedani pas je posledica t.i. strukturne kiralnosti. Zaradi ukrivljene oblike se molekule zlagajo v kratke vija\u010dnice z dol\u017eino le nekaj molekul. Na to kratko vija\u010dnico pa se nato \u00bbnavije\u00ab \u0161e ena vija\u010dnica, katere dol\u017eina je mo\u010dno odvisna od temperature in je v dolo\u010denem temperaturnem obmo\u010dju tudi v vidnem podro\u010dju svetlobe.<\/p>\n<p><strong>Prof. dr. Nata\u0161a Vaupoti\u010d je s simuliranjem razli\u010dnih struktur in modeliranjem njihovega odziva pri resonan\u010dni rentgenski spektroskopiji<\/strong> ter primerjavo z eksperimentalnimi rezultati omogo\u010dila pojasniti, kak\u0161na je ureditev molekul v obravnavanih materialih.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/onlinelibrary.wiley.com\/doi\/epdf\/10.1002\/adma.202103288\">Povezava do \u010dlanka<\/a><\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-32094 aligncenter\" src=\"https:\/\/www.fnm.um.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/Clanek-natasa-odboj-svetlobe-tekoci-kristal.png\" alt=\"\" width=\"604\" height=\"342\" srcset=\"https:\/\/www.fnm.um.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/Clanek-natasa-odboj-svetlobe-tekoci-kristal.png 604w, https:\/\/www.fnm.um.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/Clanek-natasa-odboj-svetlobe-tekoci-kristal-480x271.png 480w\" sizes=\"(min-width: 0px) and (max-width: 480px) 480px, (min-width: 481px) 604px, 100vw\" \/><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\">slika: Odboj svetlobe na teko\u010dekristalni celici z debelino 3 \u03bcm.<br \/>\nTemperatura nara\u0161\u010da v smeri od zgornjega levega roba proti spodnjemu desnemu robu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V raziskavi, v kateri so sodelovali raziskovalci iz Univerze v Var\u0161avi, Univerze v Aberdeenu in Univerze v Mariboru (prof. dr. Nata\u0161a Vaupoti\u010d z Oddelka za fiziko FNM UM) so odkrili materiale, ki jih gradijo molekule z zrcalno simetrijo, kljub temu pa v nekem temperaturnem obmo\u010dju odbijajo svetlobo dolo\u010denih valovnih dol\u017ein. Svetloba teh valovnih dol\u017ein se [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[113,36],"tags":[],"class_list":["post-32093","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ns-novice","category-prva-stran-dosezki"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-05-12 23:21:03","action":"category","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32093","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=32093"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32093\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":32104,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32093\/revisions\/32104"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=32093"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=32093"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=32093"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}