{"id":2630,"date":"2012-12-13T08:17:51","date_gmt":"2012-12-13T08:17:51","guid":{"rendered":"http:\/\/164.8.33.101\/index.php\/2012\/12\/13\/poljudnoznanstvena-predavanja-in-eksperimentalnice\/"},"modified":"2012-12-13T08:17:51","modified_gmt":"2012-12-13T08:17:51","slug":"poljudnoznanstvena-predavanja-in-eksperimentalnice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/2012\/12\/13\/poljudnoznanstvena-predavanja-in-eksperimentalnice\/","title":{"rendered":"Poljudnoznanstvena predavanja in eksperimentalnice"},"content":{"rendered":"

\tTEDEN ODPRTIH VRAT FAKULTET ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO<\/span><\/h3>\n

\tPROGRAM<\/h3>\n

\tpoljudnoznanstvenih predavanj (v 0\/103)<\/span><\/h3>\n

\tin<\/span><\/h3>\n

\teksperimentalnic (v avli fakultete)<\/span>
\t <\/h3>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\t\t\t\tPO, 28. 1. 2013<\/span><\/td>\n \t\t\t\t13:15<\/span><\/td>\n \t\t\t\tprof. dr. Boris Aberšek<\/span><\/td>\n \t\t\t\t\u010clovek stroj proti stroju \u010dloveku<\/a><\/td>\n<\/tr>\n
\t\t\t\tTO, 29. 1. 2013<\/span><\/td>\n \t\t\t\t13:15<\/span><\/td>\n \t\t\t\tdoc. dr. Uroš Tkalec<\/span><\/td>\n \t\t\t\tZapleteni svet vozlov<\/a><\/td>\n<\/tr>\n
\t\t\t\tSR, 30. 1. 2013<\/span><\/td>\n \t\t\t\t13:15<\/span><\/td>\n \t\t\t\tdoc. dr. Andrej Šorgo<\/span><\/td>\n \t\t\t\tAli bomo sploh kdaj sprejeli gensko spremenjene organizme?<\/a><\/td>\n<\/tr>\n
\t\t\t\t <\/td>\n \t\t\t\t14:15<\/span><\/td>\n \t\t\t\tred. prof. dr. Matja\u017e Perc<\/span><\/td>\n \t\t\t\tKulturni observatorij<\/a><\/td>\n<\/tr>\n
\t\t\t\t <\/td>\n \t\t\t\t15h – 17h<\/span><\/td>\n \t\t\t\teksperimentalnice in ogled vivarija<\/span><\/a><\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
\t\t\t\t\u010cE, 31. 1. 2013<\/span><\/td>\n \t\t\t\t13:15<\/span><\/td>\n \t\t\t\tprof. dr. Dušan Pagon<\/span><\/td>\n \t\t\t\tPravilna (platonska) telesa in fiziološki fraktali<\/a><\/td>\n<\/tr>\n
\t\t\t\tPE, 1. 2. 2013<\/span><\/td>\n \t\t\t\t13:15<\/span><\/td>\n \t\t\t\tdoc. dr. Matja\u017e Kristl<\/span><\/td>\n \t\t\t\tVelika odkritja v kemiji: so res vsa nastala po pomoti?<\/a><\/td>\n<\/tr>\n
\t\t\t\t <\/td>\n \t\t\t\t14:15<\/span><\/td>\n \t\t\t\tProf. dr. Boris Aberšek<\/span><\/td>\n \t\t\t\tKako se stvari lomijo<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

\t <\/p>\n

\t<\/a><\/h3>\n

\tPO, 28. 1. 2013 ob 13:15<\/h3>\n

\tprof. dr. Boris Aberšek: \u010clovek stroj proti stroju \u010dloveku<\/span><\/h3>\n

\t\u017de starogrški filozofi so si postavljali vprašanja o naravi duše in telesa ter povezavi med njima. Kakšna je vloga jezika? Ali duša pre\u017eivi smrt telesa? Kakšen je odnos med duševnimi in telesnimi procesi? Ali smo svobodni v svojih odlo\u010ditvah? Kako vemo, da nekaj vemo? Pomembni anti\u010dni filozofi Platon, Aristotel Demokrit in Lukrecij so v svojih delih nanje odgovarjali na razli\u010dne na\u010dine, njihovo delo pa so nadaljevali Descartes, Spinoza, Hume, Kant in mnogi drugi. Tudi danes, v tehnološki dobi si sodobni raziskovalci s podro\u010dja filozofije, kognitivne znanosti, nevrobiologije, nevrora\u010dunalništva in umetne inteligence zastavljajo podobna, morda le nekoliko bolj s tehnološkim razvojem obarvana vprašanja. Med njimi so tudi vprašanja o korelaciji med \u010dlovekom in strojem ter implikacijami, ki jih to ima za reševanje tradicionalnih problemov znotarj filozofije duha, tj. problem duha in telesa, problem mentalne vzro\u010dnosti in problem zavesti.<\/p>\n

\t\"\"<\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/h3>\n

\t\"\"<\/h3>\n

\t<\/a><\/h3>\n

\tTO, 29. 1. 2013 ob 13:15<\/h3>\n

\tdoc. dr. Uroš Tkalec: Zapleten svet vozlov<\/span><\/h3>\n

\tVozli so povsod prisotni topološki objekti, ki razvnemajo domišljijo ljudi skozi vso \u010dloveško zgodovino. \u010ceprav jih vsakdo pozna in se z njimi dnevno sre\u010duje, jih nih\u010de popolnoma ne razume. Osnovni vozli so nastali zaradi prakti\u010dnih potreb v gradbeništvu, pomorstvu in pri tkanju obla\u010dil. Vsakodnevne izkušnje z njimi imajo tako otroci kot odrasli, bodisi pri zavezovanju vezalk ali kravate. V predavanju bom predstavil zanimive primere vozlov in spletov, ki so jih ljudje iznašli za razli\u010dne potrebe v razli\u010dnih \u010dasovnih obdobjih in krajih sveta. Poudarek bo posve\u010den razli\u010dnim postopkom vozlanja in prepoznavanju oziroma razlikovanju raznih kompleksnih vozlov. Pokazal bom, da se vozli pojavljajo na najrazli\u010dnejših velikostnih skalah, od DNK vozlov na molekularnem nivoju do mornarskih vozlov na ribiških ladjah. Predavanje bo prilagojeno gimnazijskemu nivoju znanja.<\/p>\n

\t <\/h3>\n

\t <\/h3>\n

\t<\/a><\/h3>\n

\tSR, 30. 1. 2013 ob 13:15<\/h3>\n

\tdoc. dr. Andrej Šorgo: Ali bomo sploh kdaj sprejeli gensko spremenjene organizme?<\/span><\/h3>\n

\tGensko spremenjeni organizmi (GSO) in izdelki iz njih niso ve\u010d znanstvena fantastika, temve\u010d so \u017ee med nami, samo da tega mnogokrat ne vemo. V predavanju bodo predstavljeni dejavniki, ki vplivajo na sprejemljivost GSO.<\/p>\n

\t <\/h3>\n

\t <\/p>\n

\t<\/a><\/h3>\n

\tSR, 30. 1. 2013 ob 14:15<\/h3>\n

\tprof. dr. Matja\u017e Perc: Kulturni observatorij<\/span><\/h3>\n

\tDanes vsaka dva dni \u010dloveštvo ustvari toliko informacij, kot jih je od za\u010detka \u010dasa do leta 2003. To pomeni, da poplava informacij šele prihaja.  Skoraj vse kar po\u010dnemo puš\u010da digitalne sledi. Od spletnih dnevnikov do spletnih nakupov. Koli\u010dina informacij, ki obstaja o tem, kaj smo po\u010deli, kaj po\u010dnemo, zakaj po\u010dnemo, kako po\u010dnemo in s kom to po\u010dnemo, je nepredstavljivo velika. Pravzaprav postaja tako velika, da postajajo metode statisti\u010dne fizike neobhodne za relevantno analizo, interpretacijo, in razumevanje teh informacij. Fiziki imamo ogromno izkušenj z velikimi koli\u010dinami podatkov. V preteklosti so ti podatki prihajali primarno od delcev in molekul, v prihodnosti pa bomo lahko analizirali kar sami sebe – našo kulturo v najširšem pomenu besede. "Big data" odstira nova obzorja za fizike, katerih znanje bo v prihodnosti še bolj pomembno kot do sedaj.<\/p>\n

\t\"\"<\/p>\n

\t <\/p>\n

\t<\/a><\/p>\n

\t\"\"<\/h3>\n

\t\u010cE, 31. 1. 2013 ob 13:15<\/h3>\n

\tprof. dr. Dušan Pagon: Pravilna (platonska) telesa in fiziološki fraktali<\/span><\/h3>\n

\tPogledali si bomo nekaj zahtev, ki jim morajo zadoš\u010dati matemati\u010dni modeli za uporabo v medicini. Realizirali jih bomo s pomo\u010djo preprostih prostorskih fraktalov, ki temeljijo na pravilnih telesih.<\/p>\n

\t <\/h3>\n

\t <\/h3>\n

\t<\/a><\/p>\n

\tPE, 1. 2. 2013 ob 13:15<\/h3>\n

\tdoc. dr. Matja\u017e Kristl: Velika odkritja v kemiji: so res vsa nastala po pomoti?<\/span><\/h3>\n

\tDanes na vsakem koraku sre\u010dujemo izdelke, ki so v dolo\u010denem obdobju pomenili izjemen dose\u017eek in pomembno odkritje v kemiji materialov. Pomislimo samo na izdelke iz plasti\u010dnih mas, teflon, sinteti\u010dna barvila, antibiotike. Pogosto je slišati mnenje, da so vsa velika odkritja nastala po pomoti. Druga stran pa trdi, da so vsi pomembni dose\u017eki plod sistemati\u010dnega in temeljitega raziskovalnega dela. V predavanju si bomo ogledali nekaj prelomnih odkritij v zgodovini kemije in spoznali, da je resnica, kot po navadi, nekje na sredini.<\/p>\n

\t\"\"<\/p>\n

\t <\/h3>\n

\t <\/h3>\n

\t<\/a><\/h3>\n

\tPE, 1. 2. 2013 ob 14:15<\/h3>\n

\tprof. dr. Boris Aberšek: Kako se stvari lomijo<\/span><\/h3>\n

\tOdpoved delovanja oz. porušitev razli\u010dnih konstrukcij je vedno bil sr\u017e ve\u010dine in\u017eenirskih problemov in razmišljanj. Lomi so tako bistveno zaznamovali \u010dlovekov tehnološki razvoj in bili eden od pomembnih generatorjev \u010dloveškega tehnološkega napredka. Z lomom so se ubadali tako filozofi kot tudi in\u017eenirje in na podoben na\u010din se bomo lotili tega problema tudi mi. Zastavili si bomo vprašanje: Zakaj? In poskušali poiskati razli\u010dne odgovore nanj.<\/p>\n

\t\"\" \"\"<\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/h3>\n

\t<\/a><\/h3>\n

\tEksperimentalnice in ustvarjalnice ter ogled vivarija<\/span><\/h3>\n

\tPogled v rastlino<\/span>
\tMimoido\u010di se bodo lahko seznanili z mikroskopskimi preparati delov rastlin. Z mikroskopom si bodo lahko ogledali mikrostrukture v listu in cvetu.<\/p>\n

\tVas zanima, komu ste najbolj podobni?<\/span>
\tZ geometrijsko morfometrijo bomo vaš obraz primerjali z obrazi znanih osebnosti<\/p>\n

\tAli poznaš vrtin\u010darja?<\/span>
\tObiskovalci se bodo seznanili z vrtin\u010darji. Opazovali bodo njihovo premikanje v vodi in ugotovili, ali se vrtin\u010darji pomikajo proti ali v smeri vodnega toka.  Priredili bomo tekmovanje za zlatega vrtin\u010darja.<\/p>\n

\tReševanje zanimivih matemati\u010dnih problemov<\/span>
\tSre\u010dali se boste z razli\u010dnimi ugankami (matemati\u010dnimi problemi), jih poskušali rešiti in spoznati matemati\u010dno ozadje rešitve.<\/p>\n

\tTeslov transformator<\/span>
\tNaprava bo v okolico streljala metrske strele, prikazali bomo Jakobovo lestev, v bli\u017eini transformatorja bodo \u017earele fluorescentne svetilke.<\/p>\n

\tTestiranje krem za son\u010denje in son\u010dnih o\u010dal<\/span>
\tIzmerili bomo, katere son\u010dne kreme bolj in katere manj prepuš\u010dajo UV svetlobo. Med sabo bomo primerjali kreme razli\u010dnih proizvajalcev, kreme z razli\u010dnimi faktorji zaš\u010dite… Izmerili bomo tudi ali nas vsa son\u010dna o\u010dala ustrezno zaš\u010ditijo pred UV svetlobo, hkrati pa bo meritev pokazala tudi, kolikšen dele\u017e svetlobe prepuš\u010dajo o\u010dala v vidnem spektru in kako je barva stekel povezana s prepuš\u010deno svetlobo. Udele\u017eenci lahko prinesejo na test tudi svoje son\u010dne kreme ter son\u010dna in korekcijska o\u010dala.<\/p>\n

\tOscilirajo\u010da kemijska reakcija<\/span>
\tNenavadno… Kako in kaj sploh lahko niha pri kemijski reakciji? Zakaj je taka reakcija uporabna? Ali se da to nihanje tudi teoreti\u010dno napovedati? Kako dolgo traja nihanje? In kaj mi o tem lahko povedo fiziki?<\/p>\n

\t3D modeliranje<\/span>
\tPredstavili bomo postopek 3D modeliranja od ideje do izdelka:<\/p>\n

    \n
  • \t\tna\u010drtovanje s pomo\u010djo grafi\u010dnih orodij SolidWorks in SketchUp<\/li>\n
  • \t\tdemonstracija 3D tiskanja izdelka z uporabo slojevitih tehnologij<\/li>\n<\/ul>\n

    \tRoboti so med nami<\/span>
    \tRoboti doma, roboti v kmetijstvu, podvodni roboti, gradbeni roboti, roboti za zabavo, roboti za ostarele,…
    \tDemonstrirali bomo delovanje robotov na primeru regulacije ravnovesja LegoMindstorm NXT robota na dveh kolesih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    TEDEN ODPRTIH VRAT FAKULTET ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO PROGRAM poljudnoznanstvenih predavanj (v 0\/103) in eksperimentalnic (v avli fakultete)   PO, 28. 1. 2013 13:15 prof. dr. Boris Aberšek \u010clovek stroj proti stroju \u010dloveku TO, 29. 1. 2013 13:15 doc. dr. Uroš Tkalec Zapleteni svet vozlov SR, 30. 1. 2013 13:15 doc. dr. Andrej Šorgo Ali […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2623,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[10],"tags":[],"class_list":["post-2630","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice-novice"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-13 04:24:39","action":"category","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2630","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2630"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2630\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2623"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2630"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2630"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2630"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}