{"id":42385,"date":"2023-01-15T22:55:58","date_gmt":"2023-01-15T20:55:58","guid":{"rendered":"https:\/\/www.fnm.um.si\/?page_id=42385"},"modified":"2024-02-20T14:55:15","modified_gmt":"2024-02-20T12:55:15","slug":"domov-fakulteta-drzavni-nagrajenci-fnm","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.fnm.um.si\/index.php\/domov-fakulteta-drzavni-nagrajenci-fnm\/","title":{"rendered":"2023-Domov-Fakulteta-Dr\u017eavni-nagrajenci-FNM"},"content":{"rendered":"

[et_pb_section fb_built=”1″ fullwidth=”on” disabled_on=”off|off|off” module_class=”section_ustvarjamo_poklice_prihodnosti” _builder_version=”4.5.3″ _module_preset=”default” background_color=”#006a8e” collapsed=”off”][et_pb_fullwidth_code disabled_on=”off|off|off” _builder_version=”4.5.3″ _module_preset=”default”]<\/p>\n

<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Dr\u017eavni nagrajenci <\/span><\/div>\n

<\/div>\n

<\/div>\n

<\/div>\n

[\/et_pb_fullwidth_code][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ module_class=”section-hero” _builder_version=”4.5.3″ _module_preset=”default” background_color=”#ffffff”][et_pb_row admin_label=”Row” _builder_version=”4.5.3″ _module_preset=”default” custom_css_main_element=”padding-bottom: 0px !important;||padding-top: 0px !important;”][et_pb_column type=”4_4″ _builder_version=”4.5.3″ _module_preset=”default”][et_pb_post_slider posts_number=”5″ include_categories=”28″ more_text=”Preberite ve\u010d…” use_manual_excerpt=”off” excerpt_length=”97″ show_meta=”off” bg_overlay_color=”rgba(0,106,142,0.73)” arrows_custom_color=”#ffffff” dot_nav_custom_color=”#ffffff” disabled_on=”on|on|on” _builder_version=”4.5.3″ _module_preset=”default” header_text_align=”center” header_text_color=”#ffffff” background_color=”#ffffff” module_alignment=”center” height=”500px” auto=”on” auto_speed=”8000″ border_radii_image=”on|6px|6px|6px|6px” box_shadow_style_image=”preset2″ disabled=”on”][\/et_pb_post_slider][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ disabled_on=”off|off|off” _builder_version=”4.5.3″ _module_preset=”default” saved_tabs=”all” collapsed=”off”][et_pb_row column_structure=”3_4,1_4″ module_class=”oddelki-row” _builder_version=”4.5.3″ _module_preset=”default” custom_css_main_element=”padding-bottom: 0px !important;||padding-top: 0px !important;”][et_pb_column type=”3_4″ _builder_version=”4.5.3″ _module_preset=”default”][et_pb_text admin_label=”Dr\u017eavne nagrade FNM” _builder_version=”4.5.3″ _module_preset=”default” hover_enabled=”0″]<\/p>\n

ZOISOVA NAGRADA<\/span><\/strong><\/span><\/p>\n

2023<\/strong><\/span>
dr. Joso VUKMAN – za \u017eivljenjsko delo na podro\u010dju matematike<\/strong><\/span>
Zoisova nagrada za \u017eivljenjsko delo na podro\u010dju matematike je pripadla zaslu\u017enemu profesorju mariborske univerze Josu Vukmanu. Vplival je na razvoj teorije funkcijskih identitet, ki je ena najpomembnej\u0161ih teorij zadnjih trideset let v teoriji kolobarjev. Upravi\u010deno velja za za\u010detnika raziskovanja na podro\u010dju matematike in utemeljitelja teoreti\u010dne matematike na Univerzi v Mariboru.<\/span><\/p>\n

2018 <\/strong><\/span>
dr. Matja\u017e PERC – za vrhunske znanstvene dose\u017eke na podro\u010dju fizike kompleksnih sistemov<\/strong><\/span>
Prof. dr. Matja\u017e Perc je redni profesor na Oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Nagrado prejme za pomemben doprinos k teoreti\u010dnemu opisu \u010dlove\u0161kega sodelovanja, \u0161e posebej za re\u0161itev problema mo\u010dne recipro\u010dnosti in problema defekcije drugega reda, ter za razvoj pod-sistemske stabilnostne analize agentskih sistemov kot nove metode za analizo dru\u017ebenih modelov. S svojim raziskovalnim delom, predstavljenim v 300 znanstvenih \u010dlankih, je utemeljil fiziko dru\u017ebenih sistemov in raziskovalcem po vsem svetu utrl pot aplikacijam statisti\u010dne fizike pri razlagi klju\u010dnih te\u017eav dana\u0161nje dru\u017ebe. Z 20.000 citati je najbolj citiran naravoslovec v Sloveniji, \u017ee leta 2014 pa se je uvrstil med 1% najbolj citiranih fizikov na svetu. Leta 2015 je prejel presti\u017eno nagrado Nem\u0161kega fizikalnega dru\u0161tva za najbolj\u0161ega raziskovalca na podro\u010dju socio- in ekono-fizike, leta 2017 pa je prejel USERN nagrado, katere odbor sestavlja 14 Nobelovih nagrajencev, za prelomne raziskave v dobro \u010dlove\u0161ke dru\u017ebe. Poleg izjemnega raziskovalnega dela je Matja\u017e Perc aktiven kot urednik \u0161tevilnih vrhunskih fizikalnih in interdisciplinarnih periodik. Je redni \u010dlan Academia Europaea ter Evropske akademije znanosti in umetnosti, ter deluje kot stalen recenzent Evropskega raziskovalnega sveta in Nacionalne znanstvene fundacije Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike. <\/span><\/p>\n

2007 <\/strong><\/span>
dr. Sandi KLAV\u017dAR – za vrhunske znanstvene in razvojne dose\u017eke na podro\u010dju matematike<\/strong><\/span>
Doktor Sandi Klav\u017ear je redni profesor za diskretno in ra\u010dunalni\u0161ko matematiko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Podro\u010dje njegovega raziskovanja so predvsem diskretna matematika, teorija grafov, kombinatorika, teorija algoritmov in uporaba grafov v kemiji. Ustanovil je priznano mariborsko \u0161olo diskretne matematike, ki se pod njegovim vodstvom razvija v enega od svetovnih centrov diskretne matematike in teorije grafov. Skupaj s profesorjem Wilfriedom Imrichom z Univerze v Leobnu je vodilni strokovnjak za podro\u010dje produktov grafov. Skupaj sta izdala knjigo Product graph: Structure and recognition, ki je temeljno delo podro\u010dja. Doktor Klav\u017ear je tudi eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za podro\u010dje metri\u010dne teorije grafov. Razviti teoriji je uporabil na primer v teoriji grafovskih barvanj, pri \u0161tudiju popolnih kod v teoriji kodiranja in v matemati\u010dni kemiji<\/span>
Raziskovalni dose\u017eki profesorja Klav\u017earja so svetovno priznani, kar ka\u017eejo \u0161tevilna vabljena predavanja na mednarodnih konferencah, \u010dlanstvo v uredni\u0161tvu treh mednarodnih znanstvenih revij. Je recenzent pri ve\u010d deset mednarodnih revijah. Skupaj s sodelavci je organiziral \u0161est mednarodnih konferenc, seminarjev in delavnic v Sloveniji, Avstriji, Nem\u010diji in Kanadi. Znanstveno delo profesorja Sandija Klav\u017earja je odmeven prispevek k svetovni zakladnici znanja.<\/span><\/p>\n

1995
dr. Matej BRE\u0160AR* – za vrhunske dose\u017eke na podro\u010dju matematike<\/strong><\/span>
*Ob prejemu se je imenovala Nagrada Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo<\/span>
Slovenska matematika je v zadnjih dveh desetletjih z zna\u010dilnim pristopom vse ve\u010dje algebraizacije uspela za\u010drtati svojo smer raziskovanja v najbolj \u017eivo jedro teorije operatorjev. Ta smer je dosegla svoj vrh v delih matematikov mlaj\u0161e generacije, med katerimi zaseda vidno mesto docent Matej Bre\u0161ar. V petih letih raziskovalnega delovanja je v vodilnih matemati\u010dnih revijah po svetu objavil ve\u010d kot 30 del, ki vsebujejo vrsto izvirnih znanstvenih dose\u017ekov.<\/span>
Med tipi\u010dnimi problemi, ki jih v svojih delih obravnava docent Bre\u0161ar, je problem odvajanj, ki ga je za\u010del von Neumann \u017ee v petdesetih letih. Docent Bre\u0161ar je ugotovil, kdaj slika omejenega odvajanja na Banachovih algebrah le\u017ei v radikalu. Raziskoval je, kdaj so lokalna odvajanja tudi globalna odvajanja. K \u0161tudiju komutirajo\u010dih preslikav pa je njegov glavni prispevek elegantni algebrai\u010dni pristop. Eden od glavnih rezultatov docenta Mateja Bre\u0161arja je re\u0161itev znamenitega Hersteinovega vpra\u0161anja o karakterizaciji Liejevih izomorfizmov, ki je bil odprt celih trideset let. Bistvo njegovega pristopa je nova metoda, ki z izredno mo\u010djo re\u0161uje problem na visoki abstraktni ravni. To njegovo delo je tudi najbolj cenjeno med matematiki po svetu, saj je s tem uspe\u0161no zaklju\u010dil dolgoletna prizadevanja mnogih raziskovalcev.<\/span>
Njegovo delo je pomembno za razvoj algebrai\u010dnega pristopa k problemom analize. Pomembno je tudi za razvoj na\u0161e vrhunske algebre, v kateri smo doslej nekoliko zaostajali za svetovnim vrhom. Najpomembnej\u0161e pa so Bre\u0161arjeve metode, ki ga s svojo elegantnostjo in mo\u010djo uvr\u0161\u010dajo med vodilne matematike tega podro\u010dja v svetu.<\/span><\/p>\n

ZOISOVO PRIZNANJE<\/strong><\/span><\/p>\n

2021
<\/span>dr. Nata\u0161a Vaupoti\u010d – za pomembne raziskovalne dose\u017eke na podro\u010dju modeliranja struktur in resonan\u010dnega odziva ve\u010ddimenzionalnih termotropnih faz<\/span><\/strong>
Prof. dr. Nata\u0161a Vaupoti\u010d je prejela Zoisovo priznanje za pomembne raziskovalne dose\u017eke na podro\u010dju modeliranja struktur in resonan\u010dnega odziva ve\u010ddimenzionalnih termotropnih faz. V utemeljitvi Zoisovega priznanja je komisija izpostavila, da se prof. dr. Nata\u0161a Vaupoti\u010d raziskovalno ukvarja z modeliranjem strukture in odziva razli\u010dnih faz upognjenih teko\u010dih kristalov z zrcalno simetrijo, ki tvorijo kompleksne strukture, ki so zanimive s stali\u0161\u010da potencialne uporabe. S kombinacijo resonan\u010dnega rentgenskega sipanja in modeliranja je prof. dr. Nata\u0161i Vaupoti\u010d s sodelavci uspelo odkriti in opisati nepri\u010dakovano urejanje teh molekul v plasti ter pojasniti, kako so molekule urejene v dvojno \u017eiroidni strukturi. Z modelom je prof. dr. Nata\u0161a Vaupoti\u010d pokazala, kateri mehanizmi v sistemu so klju\u010dni za zagotavljanje omenjene strukture. Izpostavljeno je bilo tudi raziskovalno delo na podro\u010dju tri-dimenzionalnih faz. Zanimive so zaradi kompleksnosti in mo\u017ene uporabe: so robustne, viskozne in hkrati plasti\u010dne. Zato se lahko uporabljajo za izdelavo vlaken, za tanke za\u0161\u010ditne ali prevodne premaze. Uporabne bi lahko bile za prenos informacij po kanalih, saj, tudi \u010de je kje kak defekt, bo signal na\u0161el pot, ker je mre\u017ea zvezna. Potencialna uporaba je za organske son\u010dne celice ob pogoju, da sredina kanalov prena\u0161a npr. pozitivni naboj, zunanjost pa negativnega. Prof. dr. Nata\u0161i Vaupoti\u010d za prejeto priznanje sodelavci s FNM UM s ponosom \u010destitamo.<\/span><\/p>\n

2020
dr. Samo Kralj –\u00a0za pomembne znanstvenoraziskovalne dose\u017eke na podro\u010dju fizike mehke snovi<\/span><\/strong>
Prof. dr. Samo Kralj je prejel dr\u017eavno nagrado za pomembne raziskave na podro\u010dju fizike teko\u010dih kristalov, predvsem pojave, ki so osnovani na univerzalnih mehanizmih, kot so zlom simetrije in topologija, zato so njegovi izsledki uporabni tudi za druga podro\u010dja fizike, vklju\u010dujo\u010d fiziko osnovnih delcev in kozmologijo.<\/span>
Prof. dr. Samo Kralj vodi laboratorij \u201cFizika kompleksnih sistemov\u201d na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in je znanstveni svetnik na Institutu \u201cJo\u017eef Stefan\u201d. Je svetovno priznan strokovnjak na podro\u010dju modeliranja teko\u010dih kristalov in topolo\u0161kih defektov. Kot vodilni avtor je s sodelavci originalno vpeljal in demonstriral (i) ECTT (effective-topological-charge-cancellation) mehanizem, ki napovedujejo vpliv geometrijske ukrivljenosti na tvorbo in zbiranje topolo\u0161kih defektov v tankih nemati\u010dnih plasteh, (ii) mehanizem \u00bbzunanje ukrivljenosti\u00ab, ki razlo\u017ei anomalno \u0161iroko podro\u010dje geometrijske stabilnosti celic rde\u010dih krvni\u010dk v sesalcih, in (iii) ADCT (adaptive-defect-core-targeting) mehanizem, ki napoveduje pod kak\u0161nimi pogoji defekti u\u010dinkovito zajemajo nanodelce. (iv) Razvil je tudi prvi teoreti\u010dni model elektrokalori\u010dnega pojava v nemati\u010dnih in smekti\u010dnih A teko\u010dih kristalih, na podlagi katerega so odkrili anomalno ob\u010dutljiv re\u017eim. V slednjem so eksperimentalno izmerili rekordno vrednost elektrokalori\u010dnega odziva v teko\u010dih kristalih, ki je dovolj velik, da lahko vodi do razvoja hladilnih in grelnih sistemov nove generacije.<\/span><\/p>\n

2019
dr. Bo\u0161tjan BRE\u0160AR –\u00a0za pomembne dose\u017eke na podro\u010dju teorije grafov<\/span><\/strong>
Prof. dr. Bo\u0161tjan Bre\u0161ar\u00a0raziskovalno deluje na podro\u010dju teorije grafov in spada med vodilne svetovne znanstvenike na podro\u010djih grafovske dominacije in metri\u010dne teorije grafov. V obdobju med 2012 in 2018 je objavil 39 znanstvenih \u010dlankov v vodilnih revijah s podro\u010dja diskretne matematike. V presti\u017eni reviji Advances in Mathematics je objavil 40 strani dolgo razpravo o bukoli\u010dnih kompleksih, ki povezuje teorijo grafov s topologijo in geometrijsko teorijo grup. V samostojnem \u010dlanku iz leta 2017 je dokazal najbolj\u0161o splo\u0161no mejo za domnevo, ki jo je Vizing postavil v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja, in predstavlja najpomembnej\u0161i nere\u0161eni problem grafovske dominacije. Njegovo delo poleg prodornosti odlikuje tudi odmevnost, saj so v osrednji matemati\u010dni bazi podatkov MathSciNet njegova dela citirana ve\u010d kot 800-krat, in to od ve\u010d kot 500 razli\u010dnih avtorjev. Prof. Bre\u0161ar je izumitelj dominacijske igre na grafih in avtor \u0161tevilnih raziskav o tej igri, ki ima izjemno veliko odmevnost. Izjemno pomembne so tudi njegove raziskave pakirnih barvanj grafov; skupaj s soavtorico sta leta 2018 naredila preboj s konstrukcijo neskon\u010dne dru\u017eine podkubi\u010dnih grafov z neomejenim pakirnim kromati\u010dnim \u0161tevilom.\u200b<\/span><\/p>\n

2011
dr. Valerij ROMANOVSKIJ –\u00a0za pomembne znanstvene dose\u017eke v matematiki<\/span><\/strong>
Dr. Valerij Romanovskij, rojen v Novem Dvoru v Belorusiji, je doktoriral iz matematike na Dr\u017eavni univerzi v Sankt Peterburgu na podro\u010dju navadnih diferencialnih<\/span>
ena\u010db. Od januarja leta 2000 je redno zaposlen v Centru za uporabno matematiko in teoreti\u010dno fiziko, Univerza v Mariboru. V slovensko matematiko je s teorijo navadnih diferencialnih ena\u010db uvedel novo raziskovalno podro\u010dje.<\/span>
V zadnjih sedmih letih je dr. Romanovskij objavil 29 izvirnih znanstvenih \u010dlankov v uglednih mednarodnih revijah, \u0161est prispevkov v konferen\u010dnih zbornikih, eno poglavje v knjigi in znanstveno monografijo The Center and Cyclicity Problems. A Computational Approach, ki je iz\u0161la pri ugledni mednarodni zalo\u017ebi Birkhaeuser-Springer v aprilu 2009.<\/span>
Njegova mednarodno priznana dela prina\u0161ajo nova dognanja, ideje in metode. V teorijo polinomskih navadnih diferencialnih ena\u010db v ravnini je namre\u010d uvedel pomembne nove algebrske in ra\u010dunalni\u0161koalgebrske metode. Razvil je tudi nove ideje re\u0161evanja problemov obstoja limitnih ciklov in njihovih bifurkacij, Poincarejevega problema centra ter lokalne integrabilnosti, izohronosti ter linearizabilnosti, \u010dasovne reverzibilnosti in invariantnih sistemov navadnih diferencialnih ena\u010db ter s tem bistveno prispeval k re\u0161evanju slavnega 16. Hilbertovega problema.<\/span>
Dr. Romanovskij raziskovalno deluje tudi v matemati\u010dni fiziki, saj je v soavtorstvu objavil\u00a0 veliko pomembnih \u010dlankov s podro\u010dja tako imenovane teorije WKB in teorije neavtonomnih 1D hamiltonskih sistemov.<\/span><\/p>\n

2009
dr. Matja\u017e PERC – za pomembne dose\u017eke na podro\u010dju teoreti\u010dne fizike<\/span><\/strong>
Presti\u017eno priznanje mu je bilo dodeljeno na podlagi izjemnih znanstvenih dose\u017ekov na podro\u010djih nelinearne dinamike, stohasti\u010dnih procesov, matemati\u010dnega modeliranja kompleksnih sistemov, evolucijske teorije iger, kompleksnih mre\u017e ter fizike sociolo\u0161kih in ekonomskih pojavov. V zadnjih sedmih letih je objavil ve\u010d kot 80 izvirnih znanstvenih \u010dlankov, ki so bili citirani ve\u010d kot 600 krat. Poleg tega je recenzent pri \u0161tevilnih uglednih znanstvenih revijah kot so Physical Review E in New Journal of Physics. Pri svojem delu sodeluje s \u0161tevilnimi strokovnjaki z univerz in in\u0161titutov iz Mad\u017earske, Tur\u010dije, Italije, Francije, Kitajske, Anglije, kjer tudi sodeluje kot gostujo\u010di profesor.<\/span><\/p>\n

2000
dr. Sandi KLAV\u017dAR – za pomembne znanstvene dose\u017eke v matematiki na podro\u010dju teorije grafov<\/span><\/strong>
Profesor dr. Klav\u017ear je eden vodilnih strokovnjakov v svetu za produkte grafov in njihove izometri\u010dne podgrafe. Razvil je \u010dasovno izredno u\u010dinkovite algoritme za prepoznavanje nekaterih vrst grafov, kot so produktni, medianski in Hammingovi grafi. Raziskoval je lastnosti medianskih grafov in ugotovil, da je to bogata dru\u017eina, ki nastopa v mnogih optimizacijskih problemih. Dokazal je tudi, da so molekularni grafi benzenoidnih sistemov medianski, in s tem odprl pot njihovim aplikacijam v teoreti\u010dni kemiji.<\/span>
V zadnjih sedmih letih je skupaj s sodelavci objavil \u0161estin\u0161tirideset del v uglednih mednarodnih matemati\u010dnih revijah. Njegova dela so primerljiva z deli najuglednej\u0161ih avtorjev in so zbudila precej\u0161njo pozornost, saj so bila do sedaj citirana osemdesetkrat. Skupaj s profesorjem Imrichom iz Avstrije je profesor Klav\u017ear v letu 2000 objavil znanstveno monografijo Produktni grafi: Struktura in prepoznavanje ( Product Graphs: Structure and Recognition ) pri John Wiley& Sons, ki je ena najuglednej\u0161ih svetovnih zalo\u017eb za znanstveno literaturo.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

NAGRADA KIDRI\u010cEVEGA SKLADA\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n

1990
dr. Joso VUKMAN\u00a0–\u00a0za pomembne dose\u017eke na podro\u010dju funkcionalne analize<\/span><\/strong>
Profesor dr. Joso Vukman je v zadnjih letih dosegel pomembne rezultate pri \u0161tudiju Cauchyjevih funkcionalnih ena\u010db in karakterizaciji Hilbertovih prostorov. V \u0161tevilnih \u010dlankih, ki so iz\u0161li ve\u010dinoma v\u00a0 uglednih\u00a0 mednarodnih\u00a0 matemati\u010dnih \u010dasopisih, je\u00a0 obravnaval\u00a0 aditivne preslikave, ki delujejo na Banachovih\u00a0\u00a0 algebrah\u00a0 in\u00a0 splo\u0161nih\u00a0 kolobarjih\u00a0 ter\u00a0 zado\u0161\u010dajo nekaterim\u00a0 dodatnim\u00a0 pogojem,\u00a0 ki opredeljujejo\u00a0 odvajanja\u00a0 in jordanska\u00a0 odvajanja.\u00a0 Odkril\u00a0 je\u00a0 vrsto\u00a0 pomembnih izsledkov o izra\u017eanju takih preslikav in povezavi med obstojem preslikav in komutativnostjo kolobarjev ter jih uspe\u0161no uporabil pri \u0161tudiju vpra\u0161anj,\u00a0 kdaj\u00a0 se kvadarti\u010dni funkcional na Banachovem modulu izra\u017ea\u00a0 z\u00a0 bilinearno formo in katere lastnosti karakterizirajo Hilbertov prostor med normiranimi prostori ter splo\u0161nimi lokalno konveksnimi vektorskimi prostori.<\/span><\/p>\n

NAGRADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODRO\u010cJE \u0160OLSTVA<\/strong><\/span><\/p>\n

2023
dr. Mitja Slavinec – za \u017eivljenjsko delo na podro\u010dju izobra\u017eevanja
<\/span><\/strong>Dr. Mitja Slavinec je visoko\u0161olski u\u010ditelj in raziskovalec na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, ki svoje pedago\u0161ko delo udejanja kot pomembno in plemenito poslanstvo prena\u0161anja znanja na mlade. Spodbuja jih h krepitvi ustvarjalnosti, kreativnosti in razvijanju raziskovalnega duha. S svojim delom je pustil globoko sled v slovenskem edukacijskem in dru\u017ebenem prostoru na celotni izobra\u017eevalni in dru\u017ebeno politi\u010dni vertikali – tako po strokovni kot organizacijski plati. Posebej velja izpostaviti njegovo delo z nadarjenimi u\u010denci in dijaki, kjer je ponekod opravil tudi pionirsko delo, kot npr. pri mladinskem raziskovalnem delu osnovno\u0161olcev ali raziskovalnih taborov. Je pobudnik in nosilec vrste razli\u010dnih \u0161tudijskih predmetov, od temeljnih znanstvenih do razli\u010dnih aplikativnih, povezanih z aplikativno uporabo fizike, s \u010dimer je oral ledino inovativnemu podro\u010dju raziskav in izobra\u017eevanja in s tem pomembno prispeval pri prenosu znanja v prakso. Njegovo zagnano mentorsko delo se ka\u017ee tudi v uspehu njegovih \u0161tudentov pri doseganju presti\u017enih \u0161tudentskih nagrad.<\/span><\/p>\n

Za zaklju\u010dek v najbolj grobih obrisih povzemimo \u0161e njegovo znanstveno in strokovno pot: v sistemu SICRIS ima zavedenih 1191 objav, 530 \u010distih citatov, 36 izvirnih znanstvenih \u010dlankov, dva univerzitetna u\u010dbenika in 32 samostojnih strokovnih sestavkov ali poglavij v monografskih publikacijah. Prav tako pa je avtor in soavtor 53 srednje\u0161olskih, osnovno\u0161olskih in drugih u\u010dbenikov, kar le \u0161e poudarja njegovo vsestranost in plodovotost.<\/span><\/p>\n

2021
dr. Samo KRALJ – za izjemne dose\u017eke na podro\u010dju visokega \u0161olstva<\/span><\/strong>
Dr. Samo Kralj je eden redkih, ki resni\u010dno zdru\u017euje dva svetova, ra-ziskovalnega in izobra\u017eevalnega. Njegov svet raziskovanja je sestavljen iz dveh nelo\u010dljivo povezanih delov, to je temeljnoraziskovalnega, kjer odkriva nove fizikalne zakonitosti, in aplikativnega, v katerem prena\u0161a izsledke tega znanja na podro\u010dje izobra\u017eevanja, kjer s svojim \u0161irokim znanjem, zagnanostjo in iskrivostjo \u017ee desetletja navdu\u0161uje \u0161tudente. S svojim delom in dose\u017eki dr. Samo Kralj v slovenskem izobra\u017eeval\u00adnem prostoru pu\u0161\u010da mo\u010dan pe\u010dat, zlasti na podro\u010dju pou\u010devanja fizi\u00adke. Ustvaril je ‘troj\u010dek moderne fizike’, ki ga sestavljajo kvantna fizika, relativisti\u010dna fizika in fizika kompleksnih sistemov. Ker je zadnje pod-ro\u010dje kljub pomembnosti v slovenskem prostoru neupravi\u010deno zane\u00admarjeno, dr. Samo Kralj s sodelavci orje ledino pri razvoju in pou\u010de\u00advanju fizike kompleksnih sistemov, ki je sicer klju\u010dna za razumevanje \u00bbvsakodnevnih\u00ab pojavov v naravi. Njegovo delo je izjemno pomemb\u00adno na ravni interdisciplinarnega povezovanja naravoslovno-tehni\u010dnih predmetov, saj se osredoto\u010da predvsem na splo\u0161ne pojave, v katerih prevladujeta geometrija in topologija.<\/span>
Je avtor \u0161tevilnih u\u010dbenikov in izjemno odzivnih poljudnih, strokov\u00adnih in znanstvenih \u010dlankov. Odziv dokazuje predvsem nadpovpre\u010d\u00adno visoka citiranost njegovih del (ve\u010d kot 2000 \u010distih citatov v zbirki SICRIS). Poleg tega je avtor \u0161tevilnih karikatur in pou\u010dnih stripov, s katerimi popestri svoja predavanja ter pogosto zahtevno znanje s hu\u00admorjem pribli\u017ea strokovni in splo\u0161ni javnosti.<\/span>
Dr. Samo Kralj ne le opravlja svoje poslanstvo na najvi\u0161ji kakovostni ravni, ampak je hkrati inovativen in izjemen tudi na \u0161tevilnih drugih, ‘neznanstvenih’ podro\u010djih, ki niso del njegovega znanstvenega vsak\u00addana. Njegova odli\u010dnost izhaja iz njegovega poslanstva, biti najbolj\u0161i prena\u0161alec znanja na mlade generacije.<\/span><\/p>\n

2020
dr. Bla\u017e Zmazek, dr. Alenka Lipovec in Igor Pesek za ustanovitev dobrodelnega gibanja Skupne izobra\u017eevalne podporne to\u010dke Razlagamo.si.<\/span><\/strong>
Razlagamo.si je \u017ee od leto\u0161njega marca namenjena medsebojni pomo\u010di pri izobra\u017eevanju na daljavo. Uporabniki so tako u\u010denci in dijaki kot tudi u\u010ditelji. Dobitniki nagrade menijo, da je dru\u017ebeno najpomembnej\u0161i vidik podporne to\u010dke nastanek prostovoljnega gibanja med \u0161tudenti, ki z entuziazmom, mladostno zagnanostjo ter zanosom dokazujejo, da \u017ee v \u010dasu \u0161tudija delujejo v dobro celotne dru\u017ebe. Vsebinski vidik pa je prosto odprto deljenje gradiv med u\u010ditelji, kar spodbuja grajenje u\u010de\u010de profesionalne skupnosti u\u010diteljev, bodo\u010dih u\u010diteljev in raziskovalcev.<\/span>
Nagrajenci vsem podpornikom in sodelavcem Razlagamo.si izra\u017eajo velik poklon in priznanje za to, kar so in \u0161e bodo naredili in s tem veliko pripomogli pri odpravljanju neenakih pogojev u\u010dencev in dijakov v obdobju pou\u010devanja na daljavo. Zaradi vseh sodelujo\u010dih je ideja Razlagamo.si v zadnjih mesecih prerastla v nacionalno humanitarno gibanje. Dru\u017ebi so pokazali, da globoko \u010dutijo svoje u\u010diteljsko poslanstvo. V tako kratkem \u010dasu so se organizirali v dobro naoljen stroj, ki te\u010de tiho, vedno hitreje, mo\u010dneje in z velikim zanosom.<\/span>
Vsi skupaj smo ponosni na vse slovenske u\u010ditelje in profesorje ter druge sodelujo\u010de, ki se gibanju pridru\u017eujejo z velikim entuziazmom in neverjetnimi inovativnimi idejami. V imenu vseh, ki v teh trenutkih potrebujejo Razlagamo.si se Bla\u017eu, Alenki in Igorju iskreno zahvaljujemo in \u010destitamo za ve\u010d kot zaslu\u017eeno priznanje.<\/span>
Razlagamo si skupaj in storimo vse, kar v trenutni situaciji lahko.<\/span><\/p>\n

2019
ddr. Boris ABER\u0160EK – za \u017eivljenjsko delo<\/span><\/strong>
Prof. ddr. Boris Aber\u0161ek je eden tistih, ki svoje izobra\u017eevalno in raziskovalno delo udejanja v \u0161ir\u0161em kontekstu raziskovalnega in vzgojno-izobra\u017eevalnega poslanstva. To je na podro\u010dju edukacijskih ved, filozofije znanosti in umetne inteligence, kognitivne znanosti in na \u0161ir\u0161em tehni\u0161kem podro\u010dju. Vzgojno-izobra\u017eevalno delo ddr. Borisa Aber\u0161ka se je v zadnjih desetletjih vse bolj premikalo v izobra\u017eevanje u\u010diteljev za pou\u010devanje ne le strojni\u0161tva, ampak tudi drugih podro\u010dij tehnike na srednje\u0161olski in osnovno\u0161olski ravni. Njegovo udejstvovanje pri spodbujanju interesa mladih za tehniko se ka\u017ee v didaktiki, ki jo je razvil za potrebe izobra\u017eevanja u\u010diteljev na osnovno\u0161olski in srednje\u0161olski ravni in temelji na multidisciplinarnem pristopu, omogo\u010da razvoj tehni\u0161ke kompetence, razumevanja zakonitosti delovanja tehnike, re\u0161evanja tehni\u0161kih problemov, razumevanje pomena uporabe tehni\u0161kih izdelkov in dru\u017ebeno eti\u010dnega ter ekolo\u0161kega ravnanja s tehniko in njenimi produkti. Znanstvenoraziskovalno in pedago\u0161ko delo ddr. Borisa Aber\u0161ka je vpeto v nacionalno in mednarodno okolje. Bogat opus znanstvenoraziskovalnega dela na tujih univerzah in in\u0161titutih ter \u010dlanstva v uredni\u0161kih odborih priznanih tujih revij dopolnjuje \u010dlanstvo v strokovnih komisijah na podro\u010dju vzgoje in izobra\u017eevanja na nacionalni ravni. Je avtor oziroma soavtor \u0161tevilnih monografij izdanih pri renomiranih mednarodnih in nacionalnih zalo\u017ebah, u\u010dbenikov, delovnih zvezkov in u\u010dnih gradiv ter priro\u010dnikov. Njegova bibliografska zbirka je raznolika, obsega razli\u010dna podro\u010dja temeljnega in aplikativnega raziskovalnega in razvojnega dela zajema ve\u010d kot 650 bibliografskih enot.<\/span><\/p>\n

2014
dr. Ivan GERLI\u010c\u00a0– za \u017eivljenjsko delo<\/span><\/strong>
Dr. Ivan Gerli\u010d je s kakovostnim znanstveno-raziskovalnim in pe\u00addago\u0161kim delom pustil obse\u017eno sled na podro\u010dju didaktike fizike, ra\u010dunalni\u0161tva in tehnike. Velja za utemeljitelja specialne didaktike ra\u010dunalni\u0161tva v Sloveniji, zelo pomembno je njegovo delo pri interdi\u00adsciplinarnem povezovanju naravoslovnotehni\u010dnih predmetov.<\/span>
Pou\u010deval je fiziko v osnovni \u0161oli, nato fiziko, tehniko in ra\u010dunalni\u0161tvo na gimnaziji in srednji tehni\u010dni \u0161oli v Mariboru, bil je dolgoletni u\u010ditelj na Pedago\u0161ki akademiji in Pedago\u0161ki fakulteti ter pozneje na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.<\/span>
Njegova bibliografija vklju\u010duje mnoge univerzitetne in srednje\u0161olske u\u010dbenike, priro\u010dnike za u\u010ditelje ter strokovne in znanstvene monogra\u00adfije. Zaradi njenega obsega in raznolikosti se je velika ve\u010dina u\u010dencev in dijakov v Sloveniji med \u0161olanjem sre\u010dala vsaj z enim od njegovih del.<\/span>
Bil je mentor pri \u0161tevilnih diplomskih delih, magistrskih nalogah in doktorskih disertacijah, sodeloval je pri stalnem strokovnem izobra\u00ad\u017eevanju u\u010diteljev fizike, tehni\u010dne vzgoje, informatike, izobra\u017eevalne tehnologije in multimedije za vsa predmetna podro\u010dja slovenskih osnovnih in srednjih \u0161ol. Bil je vodja ali sodelavec vrste seminarjev na univerzah v Sloveniji in tujini, strokovno pa je deloval tudi kot \u010dlan razli\u010dnih republi\u0161kih strokovnih komisij in delovnih teles.<\/span>
Izjemno znanje in predanost pedago\u0161kemu poklicu je delil s \u0161tevilnimi generacijami mladih, kar njegovi znanstveni, strokovni in pedago\u0161ki \u017eivljenjski poti daje pomemben pe\u010dat.<\/span><\/p>\n

BLIN\u010cEVA NAGRADA<\/strong><\/span><\/p>\n

2021
doc. dr. Uro\u0161 TKALEC – za vrhunske enkratne dose\u017eke na podro\u010dju fizike<\/span><\/strong>
Blin\u010devo nagrado za vrhunske enkratne dose\u017eke na podro\u010dju fizike je prejel doc dr. Uro\u0161 Tkalec s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru,\u00a0 Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta \u00bbJo\u017eef Stefan\u00ab za\u00a0 raziskovalno delo na podro\u010dju neravnovesnih kompleksnih teko\u010din, objavljeno v reviji Nature Communications. \u010clanek govori o hidrodinami\u010dno stabiliziranih kiralnih stanjih v toku teko\u010dih kristalov, ki so posledica anizotropije elasti\u010dnih konstant nematske mezofaze. Ta dose\u017eek je uresni\u010ditev njegovih prizadevanj za uporabo laserske pincete in mikrofluidike na podro\u010dju teko\u010dih kristalov, ki so \u017ee pred objavo \u010dlanka naletela na \u0161iroko zanimanje. Izklju\u010dno slovenski avtorji so svoje eksperimentalne ugotovitve o lastnostih nematikov v mikrofluidi\u010dnem okolju podprli s teorijo, ki pojasni razloge za stabilnost omenjenih topolo\u0161kih stanj z minimalnim \u0161tevilom parametrov.<\/span><\/p>\n

2019
<\/strong>prof. dr. Matja\u017e Perc \u2013 Blin\u010deva nagrada za fizike na za\u010detku kariere
<\/strong>Prof. dr. Matja\u017e Perc se ukvarja z teoreti\u010dnim opisom \u010dlove\u0161kega sodelovanja, \u0161e posebej z re\u0161evanjem problema mo\u010dne recipro\u010dnosti in problema defekcije drugega reda ter razvojem podsistemske stabilnostne analize agentskih sistemov, kot nove metode za analizo dru\u017ebenih modelov. Ti prispevki so vzpostavili mo\u010dne vezi med fiziko in dru\u017ebo na osnovi spodbujanja medsebojnega sodelovanja, zagotavljanja javnih dobrin in ohranjanja biotske raznovrstnosti.<\/span><\/p>\n

PROMETEJI ZNANOSTI<\/span><\/strong><\/p>\n

2022 \u2013 prof. dr. Nata\u0161a VAUPOTI\u010c<\/strong><\/span><\/p>\n

2021 – prof. dr. Bla\u017e ZMAZEK<\/span><\/strong><\/p>\n

2020 – prof. dr. Robert REPNIK<\/span><\/strong><\/p>\n

2017 – prof. dr. Matja\u017e PERC<\/span><\/strong><\/p>\n

2016 – asist. Branko BAKAN<\/span><\/strong><\/p>\n

2009 – prof. dr. Samo KRALJ<\/span><\/strong><\/p>\n

2007 – prof. dr. Nata\u0161a VAUPOTI\u010c<\/span><\/strong><\/p>\n

2007 – prof. dr. Mitja SLAVINEC<\/span><\/strong><\/p>\n

[\/et_pb_text][\/et_pb_column][et_pb_column type=”1_4″ _builder_version=”4.5.3″ _module_preset=”default”][et_pb_sidebar area=”et_pb_widget_area_18″ _builder_version=”4.5.3″ _module_preset=”default”][\/et_pb_sidebar][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ disabled_on=”off|off|off” _builder_version=”4.5.3″ _module_preset=”default” background_color=”#006a8e” global_module=”41158″ saved_tabs=”all” collapsed=”off”][et_pb_row column_structure=”1_4,1_4,1_4,1_4″ make_equal=”on” admin_label=”Meni spodaj” _builder_version=”4.5.3″ background_color=”rgba(0,0,0,0)” background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” width=”100%” custom_margin=”20px|||” custom_padding=”0px|0px|0px|0px” collapsed=”off”][et_pb_column type=”1_4″ _builder_version=”4.5.3″ custom_padding=”|||” custom_padding__hover=”|||”][et_pb_blurb title=”O FNM” icon_placement=”left” admin_label=”O FNM” _builder_version=”4.5.3″ header_font=”|on|||” header_text_color=”#ffffff” max_width_tablet=”50px”]<\/p>\n