Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc

Temeljni cilji programa

Dvopredmetni pedagoški magistrski študijski program druge stopnje Izobraževalna matematika je namenjen izobraževanju učiteljev, usposobljenih za poučevanje matematike na predmetni stopnji v OŠ ter v vseh letnikih poklicnih in srednjih strokovnih šol. Študijski program magistranta usposablja tako za organizacijo in načrtovanje dela v razredu, obvladovanje medosebnih komunikacijskih spretnosti kot tudi za delo in naloge zunaj razreda (učitelj kot razrednik, mentor ali socialni partner) ter mu daje didaktične kompetence za poučevanje stroke. Magistrant dobi ustrezno širok razgled po stroki, hkrati pa je z vključenimi pedagoško-psihološko-didaktičnimi vsebinami usposobljen za delo z učenci.
V času študija študent razvije kompetence in pridobi poglobljeno znanje iz:

  • psiholoških, pedagoških in didaktičnih vsebin, ki se nanašajo na specifiko dela z učenci na predmetni stopnji devetletne osnovne šole in od 1. do 4. letnika srednje šole (s poudarkom na specifikah poklicnih, strokovnih ter poklicno-tehniških programov),
  • predmetne didaktike (didaktike matematike), ki študente pripravlja na neposredno učno prakso in za kasnejše poučevanje v osnovni šoli in v različnih srednjih šolah,
  • matematičnih vsebin, ki so v učnih načrtih za osnovno šolo in različne srednje šole (s poudarkom na strokovnih ter poklicno-tehniških programih),

ter izkušnje iz neposredne pedagoške prakse (posamezni nastopi pred kolegi študenti in na šolah ter strnjena pedagoška praksa na šolah).
Magistrant tega programa pridobi tudi znanja s področja uporabe izobraževalno-komunikacijske tehnologije v izobraževanju ter dopolnilna znanja, ki mu omogočajo suvereno organiziranje drugih aktivnosti na področju poučevanja matematike (npr. medpredmetno načrtovanje in izvajanje pouka, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah, vodenje matematičnega krožka, priprava na matematična tekmovanja, oblikovanje projektnih dni). Sistem izbirnih predmetov študentu omogoča, da pridobi tudi dodatna specifična znanja iz psihološko-pedagoško-didaktičnega sklopa, drugih matematičnih področij in vsebin predmetov. Magisterij na 2. stopnji magistrantu omogoča opravljanje pripravništva in zaposlitev v šolstvu, kot opredeljuje zakonodaja, ali pa nadaljevanje študija na 3. stopnji.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Kompetence so opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajoč okoliščinam (Uradni list EU št. 394/10, 2006). Po Merilih za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev pa kot povezava in uporaba pridobljenih znanj v kompleksnih, nepredvidljivih in raznovrstnih okoliščinah, pri čemer se morajo tesno prepletati tri sestavine: znanje in razumevanje, poklicne sposobnosti ter stališča in vrednote. Na osnovi teh smernic bo v našem programu poudarek predvsem na naslednjih splošnih kompetencah:

  • učinkovita komunikacija z učenci v slovenskem jeziku in vodenje razreda (tudi kot razrednik),
  • razvijanje socialnih veščin pri učencih, razumevanje in obvladovanje osnovnih postopkov in načel svetovalnega pogovora in dela z učenci,
  • oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, spoštujejo različnost in spodbujajo medkulturni dialog,
  • (so)oblikovanje jasnih pravil za disciplino in vedenje v razredu ter uporaba ustreznih strategij za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti,
  • povezovanje in usklajevanje ciljev, vsebin, učnih oblik in metod ob upoštevanju sodobnih pedagoških, psiholoških in didaktičnih spoznanj (npr. teorij učenja),
  • upoštevanje razvojnih značilnosti in individualnih posebnosti učencev ter zakonitosti in dejavnikov uspešnega učenja: prilagajanje pouka individualnim posebnostim učencev v predznanju, interesih, stilih in zmožnostih za učenje,
  • uporaba poučevalnih pristopov, ki vzpodbujajo aktivno soudeležbo in odgovornost učencev pri izgradnji znanja,sposobnost
  • ustvarjalnega in kritičnega mišljenja in spodbujanje le tega pri učencih,
  • uporaba učinkovitih načinov za spodbujanje motivacije in razvijanje strategij samostojnega učenja pri učencih (učenje učenja),
  • vključevanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk in razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
  • obvladovanje in smiselna uporaba različnih načinov ugotavljanja znanja in dosežkov ter spremljanja napredka učencev, tako na področju znanja kot strategij učenja in socialnih veščin,
  • učinkovita komunikacija z učitelji in drugimi delavci šole ter s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
  • sposobnost kreativnega in avtonomnega delovanja,
  • usposobljenost za tvorno sodelovanje v raziskovalno-razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela,
  • poznavanje temeljne šolske zakonodaje,
  • sposobnost načrtovanja, spremljanja, vrednotenja in usmerjanja lastnega profesionalnega razvoja v procesu vseživljenjskega učenja,
  • medpredmetno povezovanje kurikularnih ciljev in vsebin.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

V našem programu bo poudarek na razvijanju naslednjih predmetno-specifičnih kompetenc:

  • profesionalno obvladovanje učnih načrtov, vsebin in konceptov osnovnošolske in srednješolske matematike za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost),
  • usposobljenost za oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka ter vrednotenje znanja pri pouku matematike za uravnotežen razvoj matematičnih znanj pri učencih (konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj),
  • suvereno vrednotenje, izbira in upora obstoječih učnih gradiv, didaktičnih pripomočkov in IKT pri pouku matematike (grafična računala, matematični programi, interaktivna tabla, internet …),
  • zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v matematičnem jeziku,
  • vključevanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov tudi v pouk matematike v srednji šoli,
  • suvereno obvladovanje specifičnih organizacijskih oblik pouka matematike: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov (matematika, logika, razvedrilna matematika), mentorstvo pri raziskovalnih nalogah,
  • zmožnost medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka skupaj z učitelji drugih predmetov,
  • suvereno soočanje s sodobnimi didaktičnimi spoznanji in z vključevanjem aktualnih pristopov k učenja (npr. kombinirano izobraževanje): kritično in premišljeno vključevanje novosti v učno prakso.