TEDEN ODPRTIH VRAT FAKULTET ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO
PROGRAM
poljudnoznanstvenih predavanj (v 0/103)
in
eksperimentalnic (v avli fakultete)
| PO, 28. 1. 2013 | 13:15 | prof. dr. Boris Aberšek | Človek stroj proti stroju človeku |
| TO, 29. 1. 2013 | 13:15 | doc. dr. Uroš Tkalec | Zapleteni svet vozlov |
| SR, 30. 1. 2013 | 13:15 | doc. dr. Andrej Šorgo | Ali bomo sploh kdaj sprejeli gensko spremenjene organizme? |
| 14:15 | red. prof. dr. Matjaž Perc | Kulturni observatorij | |
| 15h – 17h | eksperimentalnice in ogled vivarija | ||
| ČE, 31. 1. 2013 | 13:15 | prof. dr. Dušan Pagon | Pravilna (platonska) telesa in fiziološki fraktali |
| PE, 1. 2. 2013 | 13:15 | doc. dr. Matjaž Kristl | Velika odkritja v kemiji: so res vsa nastala po pomoti? |
| 14:15 | Prof. dr. Boris Aberšek | Kako se stvari lomijo | |
PO, 28. 1. 2013 ob 13:15
prof. dr. Boris Aberšek: Človek stroj proti stroju človeku
Že starogrški filozofi so si postavljali vprašanja o naravi duše in telesa ter povezavi med njima. Kakšna je vloga jezika? Ali duša preživi smrt telesa? Kakšen je odnos med duševnimi in telesnimi procesi? Ali smo svobodni v svojih odločitvah? Kako vemo, da nekaj vemo? Pomembni antični filozofi Platon, Aristotel Demokrit in Lukrecij so v svojih delih nanje odgovarjali na različne načine, njihovo delo pa so nadaljevali Descartes, Spinoza, Hume, Kant in mnogi drugi. Tudi danes, v tehnološki dobi si sodobni raziskovalci s področja filozofije, kognitivne znanosti, nevrobiologije, nevroračunalništva in umetne inteligence zastavljajo podobna, morda le nekoliko bolj s tehnološkim razvojem obarvana vprašanja. Med njimi so tudi vprašanja o korelaciji med človekom in strojem ter implikacijami, ki jih to ima za reševanje tradicionalnih problemov znotarj filozofije duha, tj. problem duha in telesa, problem mentalne vzročnosti in problem zavesti.
TO, 29. 1. 2013 ob 13:15
doc. dr. Uroš Tkalec: Zapleten svet vozlov
Vozli so povsod prisotni topološki objekti, ki razvnemajo domišljijo ljudi skozi vso človeško zgodovino. Čeprav jih vsakdo pozna in se z njimi dnevno srečuje, jih nihče popolnoma ne razume. Osnovni vozli so nastali zaradi praktičnih potreb v gradbeništvu, pomorstvu in pri tkanju oblačil. Vsakodnevne izkušnje z njimi imajo tako otroci kot odrasli, bodisi pri zavezovanju vezalk ali kravate. V predavanju bom predstavil zanimive primere vozlov in spletov, ki so jih ljudje iznašli za različne potrebe v različnih časovnih obdobjih in krajih sveta. Poudarek bo posvečen različnim postopkom vozlanja in prepoznavanju oziroma razlikovanju raznih kompleksnih vozlov. Pokazal bom, da se vozli pojavljajo na najrazličnejših velikostnih skalah, od DNK vozlov na molekularnem nivoju do mornarskih vozlov na ribiških ladjah. Predavanje bo prilagojeno gimnazijskemu nivoju znanja.
SR, 30. 1. 2013 ob 13:15
doc. dr. Andrej Šorgo: Ali bomo sploh kdaj sprejeli gensko spremenjene organizme?
Gensko spremenjeni organizmi (GSO) in izdelki iz njih niso več znanstvena fantastika, temveč so že med nami, samo da tega mnogokrat ne vemo. V predavanju bodo predstavljeni dejavniki, ki vplivajo na sprejemljivost GSO.
SR, 30. 1. 2013 ob 14:15
prof. dr. Matjaž Perc: Kulturni observatorij
Danes vsaka dva dni človeštvo ustvari toliko informacij, kot jih je od začetka časa do leta 2003. To pomeni, da poplava informacij šele prihaja. Skoraj vse kar počnemo pušča digitalne sledi. Od spletnih dnevnikov do spletnih nakupov. Količina informacij, ki obstaja o tem, kaj smo počeli, kaj počnemo, zakaj počnemo, kako počnemo in s kom to počnemo, je nepredstavljivo velika. Pravzaprav postaja tako velika, da postajajo metode statistične fizike neobhodne za relevantno analizo, interpretacijo, in razumevanje teh informacij. Fiziki imamo ogromno izkušenj z velikimi količinami podatkov. V preteklosti so ti podatki prihajali primarno od delcev in molekul, v prihodnosti pa bomo lahko analizirali kar sami sebe – našo kulturo v najširšem pomenu besede. "Big data" odstira nova obzorja za fizike, katerih znanje bo v prihodnosti še bolj pomembno kot do sedaj.
ČE, 31. 1. 2013 ob 13:15
prof. dr. Dušan Pagon: Pravilna (platonska) telesa in fiziološki fraktali
Pogledali si bomo nekaj zahtev, ki jim morajo zadoščati matematični modeli za uporabo v medicini. Realizirali jih bomo s pomočjo preprostih prostorskih fraktalov, ki temeljijo na pravilnih telesih.
PE, 1. 2. 2013 ob 13:15
doc. dr. Matjaž Kristl: Velika odkritja v kemiji: so res vsa nastala po pomoti?
Danes na vsakem koraku srečujemo izdelke, ki so v določenem obdobju pomenili izjemen dosežek in pomembno odkritje v kemiji materialov. Pomislimo samo na izdelke iz plastičnih mas, teflon, sintetična barvila, antibiotike. Pogosto je slišati mnenje, da so vsa velika odkritja nastala po pomoti. Druga stran pa trdi, da so vsi pomembni dosežki plod sistematičnega in temeljitega raziskovalnega dela. V predavanju si bomo ogledali nekaj prelomnih odkritij v zgodovini kemije in spoznali, da je resnica, kot po navadi, nekje na sredini.
PE, 1. 2. 2013 ob 14:15
prof. dr. Boris Aberšek: Kako se stvari lomijo
Odpoved delovanja oz. porušitev različnih konstrukcij je vedno bil srž večine inženirskih problemov in razmišljanj. Lomi so tako bistveno zaznamovali človekov tehnološki razvoj in bili eden od pomembnih generatorjev človeškega tehnološkega napredka. Z lomom so se ubadali tako filozofi kot tudi inženirje in na podoben način se bomo lotili tega problema tudi mi. Zastavili si bomo vprašanje: Zakaj? In poskušali poiskati različne odgovore nanj.
Eksperimentalnice in ustvarjalnice ter ogled vivarija
Pogled v rastlino
Mimoidoči se bodo lahko seznanili z mikroskopskimi preparati delov rastlin. Z mikroskopom si bodo lahko ogledali mikrostrukture v listu in cvetu.
Vas zanima, komu ste najbolj podobni?
Z geometrijsko morfometrijo bomo vaš obraz primerjali z obrazi znanih osebnosti
Ali poznaš vrtinčarja?
Obiskovalci se bodo seznanili z vrtinčarji. Opazovali bodo njihovo premikanje v vodi in ugotovili, ali se vrtinčarji pomikajo proti ali v smeri vodnega toka. Priredili bomo tekmovanje za zlatega vrtinčarja.
Reševanje zanimivih matematičnih problemov
Srečali se boste z različnimi ugankami (matematičnimi problemi), jih poskušali rešiti in spoznati matematično ozadje rešitve.
Teslov transformator
Naprava bo v okolico streljala metrske strele, prikazali bomo Jakobovo lestev, v bližini transformatorja bodo žarele fluorescentne svetilke.
Testiranje krem za sončenje in sončnih očal
Izmerili bomo, katere sončne kreme bolj in katere manj prepuščajo UV svetlobo. Med sabo bomo primerjali kreme različnih proizvajalcev, kreme z različnimi faktorji zaščite… Izmerili bomo tudi ali nas vsa sončna očala ustrezno zaščitijo pred UV svetlobo, hkrati pa bo meritev pokazala tudi, kolikšen delež svetlobe prepuščajo očala v vidnem spektru in kako je barva stekel povezana s prepuščeno svetlobo. Udeleženci lahko prinesejo na test tudi svoje sončne kreme ter sončna in korekcijska očala.
Oscilirajoča kemijska reakcija
Nenavadno… Kako in kaj sploh lahko niha pri kemijski reakciji? Zakaj je taka reakcija uporabna? Ali se da to nihanje tudi teoretično napovedati? Kako dolgo traja nihanje? In kaj mi o tem lahko povedo fiziki?
3D modeliranje
Predstavili bomo postopek 3D modeliranja od ideje do izdelka:
- načrtovanje s pomočjo grafičnih orodij SolidWorks in SketchUp
- demonstracija 3D tiskanja izdelka z uporabo slojevitih tehnologij
Roboti so med nami
Roboti doma, roboti v kmetijstvu, podvodni roboti, gradbeni roboti, roboti za zabavo, roboti za ostarele,…
Demonstrirali bomo delovanje robotov na primeru regulacije ravnovesja LegoMindstorm NXT robota na dveh kolesih.
